1. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S SLADKORNO BOLEZNIJOKristina Rozman, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen nastane, ko trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali pa ko telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito uporabiti. Obstaja več tipov sladkorne bolezni, najbolj pogost je tip 2. Za samokontrolo in samoobvladovanje sladkorne bolezni ter preprečevanje njenih zapletov potrebujejo pacienti dobro edukacijo in podporo zdravstvenih delavcev. Nameni raziskave so bili ugotoviti kakovost obravnave pacienta s sladkorno boleznijo, obseg pacientovega sodelovanja in truda za obvladovanje bolezni, pacientovo doživljanje sladkorne bolezni, pacientovo soočanje z ovirami sladkorne bolezni in nastanek zapletov pri pacientih s sladkorno boleznijo.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature. Vzorec je bil namenski in je vključeval 8 pacientov s sladkorno boleznijo.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi pacienti s sladkorno boleznijo prejeli edukacijo, vendar jo je večina prejela površno. Stres spremlja večino pacientov, odkar imajo sladkorno bolezen. Informacija o diagnozi sladkorne bolezni paciente šokira. Večina pacientov ne sledi popolnoma diabetični dieti. Pacienti imajo različne ovire, ki jih prinaša sladkorna bolezen. Vsak pacient s sladkorno boleznijo se bori z zapleti sladkorne bolezni.
Razprava: Pacienti s sladkorno boleznijo prejmejo edukacijo o njihovi bolezni in kako jo obvladovati. Edukacije je preveč obširna in je zato pacienti ne morejo dobro razumeti. Prav tako zaradi prevelike količine razlage, medicinske sestre površno predajo znanje pacientom. Sladkorna bolezen pacientom prinaša veliko stresa. Nekateri pacienti so si organizirali življenje in načrtujejo vsak dan posebej, da bi se izognili stresu. Večina pacientov je v šoku, ko izvejo za svojo bolezen. Na začetku so zmedeni, jih je strah in ne vedo, kako naprej. Čez nekaj časa sprejmejo svojo bolezen, se naučijo živeti s njo ter sproti premagujejo ovire, ki jih prinaša sladkorna bolezen. Večina pacientov s sladkorno boleznijo ne sledi popolnoma zdravemu načinu življenja, največ težav pa jim povzroča diabetična dieta. Posledično, zaradi slabe edukacije in slabega razumevanja pacientov, to privede do veliko več zapletov sladkorne bolezni, kot bi jih sicer zasledili. V naši raziskavi imajo pacienti povprečno 3 do 4 zaplete sladkorne bolezni, kar je veliko, še posebej, če upoštevamo tiste, ki imajo sladkorno bolezen krajši čas.
Ključne besede: Sladkorna bolezen, edukacija, zapleti sladkorne bolezni.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2024; Ogledov: 137; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,19 MB) |
2. ZDRAVSTVENA NEGA BOLNIKA Z REZISTENTNO BAKTERIJO V BOLNIŠNIČNEM OKOLJUJernej Zakojč, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Rezistentne bakterije predstavljajo resno grožnjo v sodobnem zdravstvu, saj se učinkovito upirajo zdravljenju z antibiotiki. S celovitim pristopom k zdravstveni negi bolnikov z rezistentnimi bakterijami je mogoče doseči izboljšanje kvalitete oskrbe, zmanjšanje širjenja okužb in ohranjanje učinkovitosti zdravljenja v prihodnosti. Namen raziskave je bil raziskati zdravstveno nego bolnika z rezistentno bakterijo v bolnišničnem okolju, cilji pa so bili raziskati aktivnosti in izzive bolnikov v zdravstveni negi ter ugotoviti posebnosti, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri obravnavi bolnika z rezistentno bakterijo v bolnišničnem okolju.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe teoretičnega dela so bili zbrani primarni in sekundarni viri, pridobljeni iz podatkovnih baz (Cobiss, CINAHL, PubMed, ResearchGate, Google Učenjak). Podatke za raziskavo smo zbrali s pomočjo polstrukturiranega intervjuja, ki je vključeval 6 medicinskih sester z različnih bolnišničnih oddelkov, starejših od 25 let in z vsaj dvema letoma delovnih izkušenj v kliničnem okolju.
Rezultati: Anketiranci navajajo, da so najpomebnejše aktivnosti zdravstvene nege individualizirani načrti zdravstvene nege glede na vrsto in mesto okužbe z rezistentno bakterijo, dosledno upoštevanje priporočil stroke, skrb za nego rane koloniziranega bolnika, izobraževanje zaposlenih, pacientov in njihovih družin, kakovostno čiščenje in razkuževanje, omejena izbira antibiotikov ter preprečevanje njihove prekomerne rabe in zmanjševanje strahu pred okužbo izvajalcev zdravstvene nege.
Razprava: Ugotovili smo, da je pri izvajanju zdravstvene nege bolnika z rezistentno bakterijo v bolnišničnem okolju ključna uporaba osebne varovalne opreme, prav tako pa dosledno izvajanje higiene rok, individualni pristop, personaliziran načrt zdravstvene nege, izvedba ustrezne osamitve, ločevanje čistih in nečistih poti ter neprestano izobraževanje izvajalcev zdravstvene nege. Vse to je bistveno za doseganje najboljših rezultatov v smislu zdravljenja in preprečevanja širjenja bolnišničnih okužb.
Ključne besede: zdravstvena nega, bolnik, rezistentna bakterija, antibiotik
Objavljeno v ReVIS: 31.10.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,21 MB) |
3. VKLJUČENOST PACIENTA Z OSTEOPOROZO V CELOSTNO OBRAVNAVOJan Golob, 2024, diplomsko delo Opis: Osteoporoza je metabolna kostna bolezen, ki se odraza v zmanjsanju kostne jakosti in mase, kar povecuje tveganje za zlome. Samo na Slovenskem na letni ravni zabelezimo skoraj 17.000 osteoporoznih zlomov. Problem osteoporoze je, da se prvi znaki te obicajno pojavijo sele ob zlomu kosti, kar otezuje zgodnjo diagnozo - bolezen zato imenujemo tudi tiha bolezen. Namen raziskave je bil raziskati vkljucenost pacienta z osteoporozo v celostno obravnavo, cilji pa so bili, da ugotovimo, v koliksni meri pacienti z osteoporozo vedo, kaj vkljucuje celostna obravnava pacienta z osteoporozo, in kako je pacient z osteoporozo obravnavan po postavitvi diagnoze. Hkrati pa smo zeleli v ciljih raziskati, v koliksni meri je pacient z osteoporozo delezen celostne obravnave, in ugotoviti pomanjkljivosti pri obravnavi pacienta z osteoporozo.
Ključne besede: Pacient, osteoporoza, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 179; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,14 MB) |
4. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI TRANSPLANTACIJI LEDVICESara Gajšek, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri transplantaciji ledvice je ključna za uspešno okrevanje pacienta. Med njene naloge spada zdravstvena nega, izobraževanje pacienta in njegovih svojcev o pravilnem jemanju zdravil ter prepoznavanje znakov zapletov in pomembnosti zdravega življenjskega sloga. Sodeluje z interdisciplinarnim zdravstvenim timom ter nudi psihosocialno podporo pacientu in svojcem. Celostni pristop medicinske sestre zagotavlja optimalno nego in dolgoročno uspešnost transplantacije. Namen raziskave je opredeliti vlogo medicinske sestre pri transplantaciji ledvice. Cilji raziskave so raziskati vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo ledvice, raziskati zdravstvenovzgojne vsebine, ki jih medicinska sestra predstavi pacientu pri transplantaciji ledvice, in raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu po transplantaciji ledvice.
Metode: V raziskavi je uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z odpovedjo ledvic, ki čakajo na transplantacijo ledvice ali pa so transplantacijo že imeli. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri pripravi bolnika na transplantacijo ledvice. Pacienta je treba pripraviti fizično in psihično, vendar vsaka intervjuvanka uporabi drugačen pristop. Večina intervjuvank pacienta pripravi individualno. Nekatere vključijo v proces svojce, druge pa za dovoljenje prosijo pacienta. Del priprave je tudi zdravstvenovzgojno izobraževanje, ki ga izvede diplomirana medicinska sestra. Vse intervjuvanke svoje paciente poučijo o imunosupresivnih zdravilih, ki so nekaj novega v življenju pacientov in jih bodo morali jemati vse do svoje smrti. Za boljše rezultate je pomembna komunikacija med pacientom in diplomirano medicinsko sestro. Po transplantaciji ledvice medicinska sestra spremlja pacientovo stanje, ki se ob zapletih lahko hitro poslabša. Diplomirana medicinska sestra ima dovolj veščin in znanja za ukrepanje ob takšnih dogodkih.
Razprava: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri transplantaciji ledvice, saj je vključena v vse faze tega zahtevnega procesa: od priprave pacienta in izobraževanja do intenzivne pooperativne zdravstvene nege in dolgotrajne podpore. Njena vloga vpliva tudi na kakovost življenja pacienta po transplantaciji. Bolje kot pripravi pacienta na transplantacijo in okrevanje, manj bo imel težav. Ta proces
je za pacienta naporen in potrebuje veliko podpore od medicinske sestre in svojcev. Medicinska sestra je pacientu na voljo tudi za pogovor in vprašanja. Njeno delo mora biti empatično, profesionalno in natančno.
Ključne besede: medicinska sestra, ledvica, transplantacija, pacient.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 18
Celotno besedilo (515,71 KB) |
5. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S KRVNIM OBOLENJEMJožica Lamovšek, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Za pacienta s krvnim obolenjem sta bolezen in zdravljenje težka in naporna ter vplivata na fizično, psihično, socialno in duhovno zdravje. Zato je ključno, da je zdravstvena obravnava pacienta s krvnim obolenjem celostna in da so v obravnavo vključeni različni strokovnjaki. S takim pristopom pripomoremo k boljšemu zdravljenju in večji kakovosti pacientovega življenja. Namen raziskave je bil raziskati celostno obravnavo pacienta s krvnim obolenjem.
Metoda: Podatke za raziskavo smo zbrali s kvalitativnim raziskovalnim pristopom in deskriptivno metodo dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov je bila izdelana predloga za polstrukturiran intervju. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest medicinski sester, ki imajo več kot pet let delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s krvnimi obolenji.
Rezultati: Ugotovili smo, da obravnava pacienta s krvnim obolenjem poteka celostno in vključuje zdravnike, medicinske sestre, dietetika, psihologa, fizioterapevta, socialno službo in duhovnika. Tim strokovnjakov obravnava pacienta individualno in se vključuje sistematično ter kadar se pokaže potreba po obravnavi. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri zdravstveni negi in zdravstveni vzgoji pacienta. Pacienti se spopadajo tudi z depresijo, anksioznostjo in socialno izoliranostjo in potrebujejo obravnavo drugih služb pri življenjskih aktivnostih samooskrbe, gibanja, prehrane in izražanja čustev.
Razprava: Ugotovili smo, da so vsa področja celostne obravnave za pacienta pomembna, zato je vključevanje, sodelovanje in komuniciranje med člani strokovnega tima pomembno za kakovostno obravnavo pacienta. V nadaljevanju bi bilo smiselno raziskati vsako področje celostne obravnave posebej in v raziskavo vključiti tudi paciente, da bi pridobili še njihov pogled.
Ključne besede: krvna obolenja, medicinska sestra, celostna obravnava pacienta, pacient
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,67 MB) |
6. MENTALNA HIGIENA NA DELOVNEM MESTU MEDICINSKE SESTRELucija Laknar Femc, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Mentalna higiena predstavlja skrb za duševno zdravje posameznika. Pri tem je potrebno najprej zagotoviti temeljni potrebi prehranjevanja in spanja. Mentalna higiena se osredotoča na posameznikov um ter spodbuja posameznikovo dobro počutje. Obstaja vrsta aktivnosti, ki jih lahko vsakdo prilagaja na način, da bodo nahranile njegov um in izboljšale življenje ter psihosocialno kompetenco. Posameznikova visoka čustvena inteligenca ima pozitiven vpliv na njegovo delovanje na delovnem mestu in je povezana z mentalno higieno. Posamezniki z visoko razvito čustveno inteligenco so uspešnejši pri reševanju konfliktov ali pri pogajanjih, lažje se spoprijemajo s stresom ter so učinkovitejši motivatorji. Namen raziskave je preučiti mentalno higieno na delovnem mestu medicinske sestre.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni podatki, ki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Zbiranje sekundarnih podatkov je potekalo s pomočjo internetnih podatkovnih baz (biografske baze podatkov, PubMed, SpringerLink, Cobiss).
Rezultati: Medicinske sestre poznajo pomen mentalne higiene. Razlagajo si ga kot skrb za duševno zdravje in dobro počutje. Nekaterim pomeni mentalna higiena skrb za »čiščenje« uma, duha oz. misli. S pomočjo mentalne higiene medicinske sestre laže obvladujejo stres in čustva, ki jih tudi laže izražajo. Večina intervjuvank si predstavlja mentalno higieno kot skrb zase. Ena od intervjuvank mentalno higieno povezuje s fizičnim zdravjem. Medicinske sestre za svojo mentalno higieno aktivno skrbijo s pogovorom, prebiranjem knjig, sproščanjem s sprehodi v naravi, fizično aktivnostjo, hobiji, pozitivnim razmišljanjem, potovanji z glasbo, meditacijo, dihalnimi vajami, z ogledi filmov, ohranjanjem vsakodnevne rutine, vzdrževanjem medosebnih odnosov, upanjem, dobro družbo, izobraževanjem o samopodobi, družinskimi izleti, ležanjem na ležalniku ter zadostnim spanjem. Medicinske sestre pravijo, da sta čustvena inteligenca in mentalna higiena med seboj povezani, povezanost pa je ključna. Razvita čustvena inteligenca omogoča medicinskim sestram boljše obvladanje stresa, razumevanje, obvladanje čustev ter soočanje z njimi. Intervjuvanke menijo, da čustvena inteligenca vpliva na sprejemanje premišljenih odločitev, gradnjo kakovostnih medsebojnih odnosov s sodelavci, kar vodi v večje zadovoljstvo z delom, povzroča manj konfliktov in splošno izboljšanje duševnega zdravja na delovnem mestu ter da čustveno inteligentni posamezniki znajo poskrbeti za mentalno higieno, ji namenijo dovolj časa in jim je tudi zanjo laže poskrbeti.
Razprava: Razmišljanja medicinskih sester o mentalni higieni, čustveni inteligenci, duševnem zdravju, dejavnikih tveganja na delovnem mestu se povezujejo s teorijo in ustrezajo teoretičnim izhodiščem. Sicer sam termin dejavniki tveganja na delovnem mestu je uporabila v intervjuju le ena oseba, kar pa ne pomeni, da dejavnikov tveganja medicinske sestre ne poznajo. Glede na to, da ugotovitve kažejo, da so slabi medosebni odnosi, nesporazumi, grožnje, nespoštljivost, aroganca, zahrbtnost razlogi za slabo počutje na delovnem mestu, bo moral vsak posameznik še marsikaj postoriti glede svoje mentalne higiene.
Ključne besede: mentalna higiena, čustvena inteligenca, medicinska sestra, delovno mesto.
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 235; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,42 MB) |
7. IZPOSTAVLJENOST ZAPOSLENIH V ZDRAVSTVENI DEJAVNOSTI ŠKODLJIVIM SNOVEM V ZDRAVSTVUMarina Šercer, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Tako kot v vsaki dejavnosti, so tudi v zdravstvu delavci izpostavljeni različnim zdravju škodljivim snovem. Največkrat se tega zdravstveno osebje sploh ne zaveda ali pa ne pozna vseh nevarnih snovi, s katerimi prihaja v stik; izpostavljeni so kemičnim snovem,
biološkim snovem in fizikalnim dejavnikom ter nevarnim odpadkom. Varno uporabo in skladiščenje zdravju škodljivih snovi v zdravstveni dejavnosti ureja več predpisov. Za varno rabo in zaščito pred škodljivimi učinki so bistveni dejavniki ustrezna usposobljenost,
poznavanje snovi in njihovih nevarnosti, uporaba osebnih zaščitnih sredstev ter delo po sprejetih postopkih. Namen naloge je bil raziskati izpostavljenost zdravstvenih delavcev škodljivim snovem v zdravstvu. V sklopu raziskave smo med zdravstvenim osebjem
ugotavljali zavedanje navzočnosti nevarnih snovi pri njihovem delu, poznavanje predpisov, poznavanje ukrepov za varno delo in poznavanje snovi, ki lahko povzročijo poklicne bolezni.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Vzorec je vključeval šest zdravstvenih delavcev različne starosti in posledično z različnim obsegom delovnih izkušenj. V intervju smo vključili 3 medicinske sestre oziroma srednje zdravstvenike, diplomirano medicinsko sestro, diplomirano inženirko radiološke
tehnologije in doktorico medicine.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveno osebje zaveda škodljivih snovi pri svojem delu, a ne pozna vseh nevarnih snovi in njihovih lastnosti. Ključna za zavedanje nevarnosti sta poznavanje lastnosti snovi in ustrezna usposobljenost zdravstvenega osebja. Tega se zavedajo tudi vsi intervjuvanci, saj so poudarili obvezno uporabo osebnih zaščitnih sredstev. Zdravju škodljive snovi v zdravstvu se tako kot sicer pojavljajo v različnih predmetih in okoljih. Zdravstveni delavci se zavedajo, da lahko izpostavljenost tem snovem povzroči kronične ali akutne posledice oziroma obolenja, odvisno od časa izpostavljenosti in intenzivnosti izpostavljenosti (koncentracije oz. količine). Nekatere snovi lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti povzročijo tudi poklicne bolezni, vendar intervjuvanci snovi, s katerimi delajo, niso prepoznali kot nevarne za take vrste obolenj. Iz intervjujev in zbranih rezultatov je bilo ugotovljeno, da poznavanje zakonodaje ter opredelitev zdravju škodljivih snovi in posledic, ki jih te povzročajo v zdravstveni dejavnosti, predstavljata za večino zdravstvenega
osebja pretežko nalogo.
Razprava: Glede na ugotovitve iz raziskave bi bilo treba zdravstveno osebje pogosteje in podrobneje poučiti o nevarnih snoveh, s katerimi prihajajo v stik, poleg tega pa bi bilo treba nove snovi pred pričetkom uporabe ustrezno predstaviti zaposlenim. Ključno je poznati
nevarne značilnosti snovi, jih ustrezno shranjevati oziroma označevati ter poznati način zaščite pred njimi. Poleg tega je pomembna tudi seznanjenost z nevarnimi snovmi, ki povzročajo poklicne bolezni, saj se je v raziskavi izkazalo, da je to področje kljub navzočnosti
takšnih snovi v zdravstvu slabo poznano.
Ključne besede: škodljive snovi, zdravstveni delavci, bolezni, vpliv na zdravje, izpostavljenost zdravju škodljivim snovem.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2024; Ogledov: 497; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,41 MB) |
8. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU S KARDIOVASKOLARNIM OBOLENJEMTina Sgerm, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Kardiovaskularna obolenja, kot so srčno popuščanje, ishemična bolezen srca in aritmije, so eden glavnih vzrokov smrti po svetu in letno terjajo okoli 19,7 milijonov življenj. Pod kardiovaskularna obolenja spadajo bolezni, ki prizadenejo srce in/ali ožilje. Napredek znanosti in zdravstva terja več časa, specifičnosti in znanja medicinskih sester, katerih vloga je bistvena za pomoč kardiovaskularnim pacientom, ki jih je vedno več. Medicinske sestre morajo biti visoko izobražene, fizično in psihično sposobne prenesti vse izzive, ki jih področje prinaša, hkrati pa se seznanjati z novimi odkritji in jih uspešno vključiti v obravnavo kardiovaskularnih pacientov. Namen diplomske naloge je raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem.
Metode: Uporabljena sta bila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuja. Vir sekundarnih podatkov je bil tudi pregled strokovne in znanstvene, domače in tuje literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, Cinahl in PubMed. Vzorec je vključeval 6 diplomiranih medicinskih sester, starih od 26 do 61 let, ki imajo vsaj eno leto delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s kardiovaskularnimi obolenji.
Rezultati: Ključne naloge medicinske sestre pri obravnavi hospitaliziranega kardiovaskularnega pacienta po mnenju intervjuvank so merjenje EKG, merjenje vitalnih funkcij in ukrepanje ob njihovih odstopanjih, aplikacija terapije in omejevanje popite tekočine za paciente s srčnim popuščanjem in vzgojno-izobraževalno delo. Med največjimi ovirami so pomanjkanje kadra, predolge čakalne vrste in odnosi s pacienti. Pomanjkljivosti medicinskih sester pa so premalo znanja, izkušenj in časa za paciente. Za odpravo ovir in pomanjkljivosti je treba pridobiti kader, ustaliti mentorstvo, ki je ena na ena in ki ga opravlja medicinska sestra z vsaj petimi leti delovnih izkušenj, treba bi bilo delati na izobraževanju tako v šoli kot pri že zaposlenih in urediti komunikacijske poti med vsemi nivoji zdravstva.
Razprava: Ugotovili smo, da je najpomembnejša naloga medicinske sestre pri pacientu s kardiovaskularnim obolenjem vzgojno-izobraževalno delo. Enako velja pri hospitaliziranem pacientu. Poleg tega je pomembno tudi redno merjenje vitalnih funkcij. Med največjimi ovirami današnjega časa so pomanjkanje kadra in predolge čakalne dobe, medicinskim sestram pa primanjkuje znanja, izkušenj in časa. Za razrešitev je nujno, da se kader dobi in bolje izobrazi, kar velja tudi za že zaposlene medicinske sestre.
Ključne besede: kardiovaskularna obolenja, vloga medicinske sestre, ovire v zdravstvu
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 696; Prenosov: 79
Celotno besedilo (2,99 MB) |
9. BOLNIŠNIČNE OKUŽBE V ZDRAVSTVURenato Hudak, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe so opredeljene kot skupek vseh bolezni, ki se pojavijo pri
pacientu v zdravstveni ustanovi, se manifestirajo po 48 urah po sprejemu v bolnišnico in niso
prisotne pred sprejemom v ustanovo. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja
v bolnišnici. Podaljšujejo hospitalizacijo in povečujejo stroške zdravljenja. Namen raziskave je
bil ugotoviti izpostavljenost zdravstvenih delavcev bolnišničnim okužbam, njihovo vključenost
v izobraževanja o bolnišničnih okužbah, identificirati ukrepe za preprečevanje bolnišničnih
okužb in raziskati vlogo medicinske sestre pri tem.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili
zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Podatki za analizo so bili
pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature.
Vzorec je bil namenski in je vključeval 7 medicinskih sester, ki delujejo v kliničnem okolju, kjer
se pojavljajo bolnišnične okužbe.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so medicinske sestre tveganju za bolnišnične
okužbe izpostavljene vsak dan. Večina medicinskih sester ima organizirana redna
izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Ugotovljeno je bilo tudi, da sta glavna ukrepa za
preprečevanje bolnišničnih okužb razkuževanje oz. umivanje rok ter uporaba osebnih zaščitnih
sredstev. Potrdilo se je tudi, da ima medicinska sestra ključno vlogo pri preprečevanju
bolnišničnih okužb, saj od vseh zdravstvenih delavcev ravno ona preživi največ časa ob
bolniku. Omenjene so bile tudi njene ostale vloge, in sicer preventivno ukrepanje ter vzgojno
delo z bolniki in svojci.
Razprava: Medicinske sestre so zelo izpostavljene bolnišničnim okužbam, saj se pri delu
vsakodnevno srečujejo z njimi. Večina medicinskih sester ima organizirana redna
izobraževanja na temo bolnišničnih okužb. Kot poglavitne ukrepe za obvladovanje bolnišničnih
okužb so navedle razkuževanje in umivanje rok ter uporabo osebnih zaščitnih sredstev.
Opisano je, da je medicinska sestra oseba, ki od vseh zdravstvenih delavcev preživi največ
časa s pacienti in je vsakodnevno v stiku z njimi; zato ima pomembno vlogo pri preprečevanju
bolnišničnih okužb. V anketi je poudarjen pomen preventivnih ukrepov, ki jih medicinska sestra
izvaja, vrhu tega pa izobraževalna vloga medicinske sestre (poučitev pacienta o bolnišničnih
okužbah in uporabi zaščitnih sredstev), vzgojno delo z bolniki in svojci ter higienski ukrepi za
preprečevanje prenosa.
Ključne besede: bolnišnične okužbe, prenašanje okužb, izolacija, higiena rok, superbakterije
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 576; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,32 MB) |
10. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PACIENTU Z ARTRITISOMMelisa Čerpnjak, 2024, diplomsko delo Opis: Artritis je vnetje sklepov, ki se najpogosteje kaže z bolečino in otekanjem obolelega dela sklepa. Vnetno obolenje prizadene paciente vseh vrst starosti, a je najbolj vidno pri starejši populaciji. Je eden glavnih vzrokov invalidnosti na svetu. Prizadene lahko enega ali več sklepov hkrati. Ločimo več kot sto različnih oblik artritisov z različnimi vzroki, ki zahtevajo tudi različne terapevtske pristope.
Ključne besede: artritis, medicinska sestra, vnetje sklepov, bolečina, obolel sklep.
Objavljeno v ReVIS: 12.04.2024; Ogledov: 840; Prenosov: 53
Celotno besedilo (836,45 KB) |
