1. Ageizem v vrhunskem športu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaBenjamin Ritlop, 2026, diplomsko delo Opis: Uvod: S podaljševanjem življenjske dobe in napredkom v športni znanosti se obdobje aktivnega ukvarjanja z vrhunskim športom podaljšuje, kljub temu pa športno okolje pogosto zaznamuje ageizem. Namen diplomskega dela je raziskati, kako znanstvena literatura opredeljuje dolgoživost v vrhunskem športu, kateri dejavniki vplivajo na podaljšanje kariere in kako se ageizem pojavlja v športu. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativni metodi pregleda literature, izvedeni s pomočjo orodja Atlas.ti, ki je omogočilo sistematično kodiranje in analizo virov. V analizo je bilo vključenih 30 strokovnih člankov, objavljenih v zadnjih desetih letih, s področij športa, sociologije, gerontologije in psihologije športa. Uporabljene so bile metode analize vsebine, komparativne analize in sinteze ugotovitev z namenom prepoznati glavne koncepte, trende in povezave med dolgoživostjo ter ageizmom v športu. Rezultati: Analiza literature je pokazala, da znanstvena skupnost dolgoživost v vrhunskem športu opredeljuje večdimenzionalno, in sicer kot kombinacijo karierne dolgoživosti, performančne dolgoživosti in življenjske dolgoživosti. Ugotovljeno je bilo, da k dolgoročni uspešnosti športnikov prispevajo uravnotežen program treninga, psihološka odpornost, ustrezna regeneracija in socialna podpora. Kljub tem dejavnikom pa številni športniki poročajo o prisotnosti ageističnih predsodkov. Razprava: Rezultati kažejo, da ageizem v vrhunskem športu ostaja prisoten na institucionalni, medijski in individualni ravni. Poudarjena je potreba po spremembi športne kulture, ki bi prepoznala vrednost izkušenih športnikov in podpirala vključujoče okolje. Uporaba orodja Atlas.ti je omogočila celovit vpogled v tematske vzorce in poglobljeno razumevanje povezave med dolgoživostjo in starostno diskriminacijo. Naše ugotovitve prispevajo k razumevanju, kako lahko športne organizacije, trenerji in drugi spodbujajo dolgoživost v karieri ter zmanjšujejo učinke ageizma v športu.
Ključne besede: dolgoživost, vrhunski šport, ageizem, športna kariera, staranje športnikov
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 238; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. Vloga socialnega gerontologa pri ozaveščanju o pomenu gibanja starejših : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaLeunora Zogaj, 2026, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo raziskuje vlogo socialnega gerontologa pri spodbujanju telesne aktivnosti med starejšimi odraslimi. Staranje je naravni proces, ki vključuje različne biološke, psihološke in socialne spremembe, pri čemer je telesna aktivnost ena od ključnih dejavnosti za ohranjanje zdravja in kakovosti življenja starejših odraslih. Z namenom raziskati vlogo socialnega gerontologa pri spodbujanju gibanja v socialno varstvenem zavodu nas je zanimalo katere so najbolj izpostavljene značilnosti vloge socialnega gerontologa pri ozaveščanju o pomenu gibanja stanovalcev v domu starejših odraslih ter katere pristope in tehnike lahko uporabi socialni gerontolog za motiviranje. Empirični del raziskave je temeljil na 30-dnevnem opazovanju dela socialne gerontologinje v socialno varstvenem zavodu. Rezultati so pokazali, da socialni gerontolog igra osrednjo vlogo pri motiviranju starejših odraslih k telesni aktivnosti prek uporabe pozitivne komunikacije, prilagajanja vadbenih programov posameznikom in organizacije različnih skupinskih dejavnosti. Pomembna ugotovitev je tudi, da prilagajanje aktivnosti zdravstvenem stanju posameznikov bistveno prispeva k večji vključenosti stanovalcev. Socialna gerontologinja je uporabljala individualizirane pristope, prilagajala gibanje fizičnim zmožnostim in spodbujala socialne interakcije med stanovalci, kar je pozitivno vplivalo na njihovo splošno počutje in zadovoljstvo.
Ključne besede: zdravje, gibanje, aktivnost, gerontologija, socialna gerontologija
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 258; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,07 MB) |
3. Virtual Reality: Eine Untersuchung der Auswirkungen auf Aktivitäten des täglichen Lebens (ADL) bei neurologischen Patienten – Systematische Literaturübersicht : diploma thesis of the first Bologna cycle higher education professional / university study program bachelor study program in PhysiotherapyPaulina Joób-Fancsaly, 2026, diplomsko delo Opis: Diese Bachelorarbeit beschäftigt sich mit dem Einsatz von Virtual Reality (VR) in der physiotherapeutischen Rehabilitation von Patienten mit neurologischen Erkrankungen wie Schlaganfall, Morbus Parkinson und Multiple Sklerose. Ziel der Arbeit ist es, zu untersuchen, wie VR-basierte Interventionen zur Verbesserung der Aktivitäten des täglichen Lebens (ADL) beitragen können und welche Vorteile sie gegenüber traditionellen physiotherapeutischen Maßnahmen aufweisen. Im Rahmen einer systematischen Literaturrecherche nach PRISMA-Richtlinien werden relevante Studien in wissenschaftlichen Datenbanken wie PubMed und PEDro recherchiert und überprüft. Die Auswahlkriterien umfassen unter anderem die Nutzung immersiver VR-Systeme, die Fokusierung auf neurologische Diagnosen sowie die Erfassung von ADL-bezogenen Outcomes im Vergleich zur konventionellen Therapie. Darüber hinaus werden technische und methodische Herausforderungen bei der Verwendung von VR in der klinischen Praxis berücksichtigt, beispielsweise in Bezug auf Nutzerfreundlichkeit, den Schulungsaufwand für Therapeuten und mögliche Nebenwirkungen. Die Ergebnisse dieser Arbeit sollen einen Überblick über die Wirksamkeit, Grenzen und das Potenzial von VR-gestützter Neurorehabilitation geben und damit einen Beitrag zur Weiterentwicklung und Optimierung moderner Rehabilitationsstrategien leisten.
Ključne besede: Virtual Reality, neurologische Rehabilitation, Aktivitäten des täglichen Lebens, Physiotherapie, systematische Literaturrecherche
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2026; Ogledov: 220; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,81 MB) |
4. Socio-gerontological perspectives on introducing new Alzheimer’s therapies: a Delphi study across Central European care contextsNataša Štandeker, Šefik Salkunič, Jana Goriup, Kristijan Jejčič, Mateja Berčan, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Introduction: Disease-modifying therapies (DMTs) for Alzheimer’s disease, such as Lecanemab, represent a shift fromsymptomatic treatment toward disease modification. Their implementation raises broader societal, ethical, and systemicchallenges related to early diagnosis, healthcare preparedness, long-term care adaptation, and equitable access to treatment.Aim: This study explored expert perspectives on the societal, ethical, and systemic implications of introducing disease-modifying Alzheimer’s therapies within Central European healthcare and long-term care contexts.Methods: A three-round modified Delphi study combining qualitative and quantitative elements was conducted with tenmultidisciplinary experts from Slovenia, Austria, and Bosnia and Herzegovina. Data were collected through anonymisedonline questionnaires and analysed using thematic analysis, descriptive statistics, and Kendall’s coefficient of concordance(W).Results: The Delphi process identified six highly prioritised themes: (1) public and professional awareness and education(M = 9.71), (2) development of tailored long-term care models (M = 9.71), (3) faster access to innovative therapies (M =9.43), (4) reduction of dementia-related stigma through public dialogue (M = 8.57), (5) consideration of cultural beliefsand healthcare funding (M = 8.29), and (6) accessibility of medications despite pricing strategies (M = 8.29). Kendall’scoefficient indicated low statistical agreement among expert rankings (W =.084), suggesting partial alignment regardingthematic priorities rather than strong consensus.Conclusion: The findings suggest that implementing disease-modifying Alzheimer’s therapies represents not only a biomed-ical innovation but also a broader socio-gerontological and health system challenge.
Ključne besede: Alzheimer’s disease, Lecanemab, Delphi method, long-term care, health equity, social gerontology
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 403; Prenosov: 8
Celotno besedilo (820,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Odnos do staranja, starosti in smrti pri predstavnikih večgeneracijskih družin v različnih življenjskih obdobjih po Eriksonu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKsenija Zorko, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava odnos do staranja, starosti in smrti pri predstavnikih večgeneracijskih družin v različnih življenjskih obdobjih, pri čemer za teoretični okvir uporablja Eriksonovo teorijo osmih stopenj psihosocialnega razvoja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako posamezniki različnih starosti in generacij doživljajo staranje in smrt ter ali je mogoče njihove odgovore smiselno umestiti v Eriksonov razvojni model. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija s polstrukturiranimi intervjuji, v katerih je sodelovalo devet oseb iz treh večgeneracijskih družin. Analiza odgovorov je pokazala, da so pogledi na staranje in smrt močno pogojeni z osebnimi izkušnjami, kakovostjo družinskih odnosov, zdravstvenim stanjem in širšim družbenim kontekstom. Mlajši odrasli izražajo več negotovosti in strahu pred smrtjo, srednja generacija poudarja skrb za potomce in odgovornost, starejši pa večjo sprijaznjenost z minljivostjo in refleksijo o življenju. Stereotipi o starejših so prisotni, a jih večina intervjuvancev prepoznava kot posledico življenjskih okoliščin. Rezultati potrjujejo uporabnost Eriksonove teorije za razumevanje življenjskih prehodov in poudarjajo pomen medgeneracijskega dialoga ter podpore v družini za boljši odnos do staranja in smrti.
Ključne besede: staranje, starost, smrt, večgeneracijske družine, Eriksonova teorija
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2026; Ogledov: 404; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,34 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Kakovost življenja starejših odraslih z motnjo v duševnem razvoju v institucionalnem varstvu : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSonja Topolovec, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Staranje oseb z motnjo v duševnem razvoju (MDR) prinaša posebne izzive, zlasti v institucionalnem okolju, kjer kakovost življenja pomembno vpliva na njihovo dobrobit. Diplomsko delo obravnava doživljanje kakovosti življenja starejših odraslih oseb z MDR v institucionalnem varstvu in preučuje dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu, občutku vključenosti ter samostojnosti. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi je sodelovalo 13 starejših odraslih oseb z MDR in 3 zaposleni v institucionalnem okolju Varstveno-delovnega centra Polž Maribor. Intervjuji so bili prepisani in ročno kodirani v programu Microsoft Word, ključne pomenske enote pa so bile razvrščene v širše tematske kategorije. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so kakovost življenja v instituciji oblikovali predvsem odnosi s strokovnimi delavci, dostopnost podpore, vsakodnevne aktivnosti, občutek varnosti in možnosti za samostojnost. Uporabniki so izrazili zadovoljstvo ob vključevanju v smiselne aktivnosti in ob podpori zaposlenih, hkrati pa so izpostavili tudi težave, povezane z omejenimi možnostmi odločanja in pomanjkanjem raznolikih dejavnosti. Razprava: Raziskava potrjuje, da je kakovost življenja starejših oseb z MDR v institucionalnem okolju odvisna od kombinacije osebnih značilnosti in institucionalnih dejavnikov. Rezultati nakazujejo potrebo po individualiziranem pristopu, večjem spodbujanju samoodločanja in oblikovanju okolja, ki krepi občutek dostojanstva t socialne vključenosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju potreb te ranljive skupine ter ponujajo smernice za izboljšanje praks v institucionalnem varstvu.
Ključne besede: kakovost življenja, motnja v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, staranje, socialni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 705; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Stališča strokovnih delavcev o evtanaziji pri osebah s pridobljeno možgansko poškodbo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaNuša Limonšek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Evtanazija je v Sloveniji vse bolj obravnavana tema, ki odpira etična, pravna in klinična vprašanja. Pomemben akter razprave je društvo Srebrna nit, ki je s predlogom Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) spodbudilo širšo družbeno in strokovno razpravo. Izmed posebej ranljivih skupin, ki se jih ta tema dotika, so osebe s pridobljeno možgansko poškodbo (PMP), ki se pogosto soočajo z dolgotrajnim trpljenjem, odvisnostjo od pomoči in omejeno zmožnostjo odločanja. Metode: Uporabili smo kvalitativni pristop in izvedli 10 strukturiranih intervjujev z zaposlenimi v ZUDV Dornava. Intervjuji so omogočili vpogled v stališča zaposlenih glede evtanazije pri osebah s PMP. Podatke smo obdelali z induktivnim pristopom, oblikovali kode in jih razvrstili v ključne teme, ki prikazujejo dojemanje etičnih, pravnih in strokovnih vidikov ter dileme, s katerimi se zaposleni srečujejo pri svojem delu. Rezultati: Zaposleni imajo raznolika stališča – od podpore do nasprotovanja. Večina vidi evtanazijo kot možnost preprečevanja trpljenja in zagotavljanja dostojanstvene smrti, drugi pa kot alternativo poudarjajo paliativno oskrbo in svarijo pred zlorabami. O predlogih zakonov so seznanjeni predvsem preko medijev, le redki so aktivno iskali dodatne informacije. Nekateri so se v praksi srečali z izraženimi željami pacientov ali svojcev, večina pa takih izkušenj nima. Posebej izpostavljajo pomen vnaprejšnje izražene volje, saj osebe s PMP pogosto niso sposobne samostojnega odločanja. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da je evtanazija pri PMP razumljena predvsem kot možnost dostojanstvene smrti, ob tem pa ostajajo etične dileme, nevarnost zlorab in pomanjkljiva zakonodaja. Potrebna je jasna pravna ureditev ter dodatno strokovno izobraževanje zaposlenih.
Ključne besede: evtanazija, strokovni delavci, osebe s pridobljeno možgansko poškodbo, možganska poškodba
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2026; Ogledov: 631; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Življenjska perspektiva oseb z napredovano obliko demence na primeru vasi Hogeweyk : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaSara Drofenik, 2025, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je podrobneje raziskati različne možnosti bivanja oseb z napredovano obliko demence, pri tem pa se osredotočiti na primer vasi za osebe, obolele za napredovano obliko demence, Hogeweyk na Nizozemskem, saj ocenjujemo, da je dober primer iz prakse. Glavna metoda v empiričnem delu diplomskega dela je študija primera. V diplomskem delu smo s pomočjo uporabljene raziskovalne metode lahko pojasnili, da bivanje v vasi Hogeweyk prinaša pomembne rezultate v kakovosti življenja oseb, obolelih za napredovano obliko dementnih obolenj, glede na izbrane kazalnike kakovosti (število padcev, količina psihoaktivnih zdravil, zadovoljstvo stanovalcev in njihovih svojcev). Predstavili smo tudi pristope v vasi Hogeweyk, ki pomagajo osebam, obolelim za napredovano obliko demence, pri ohranjanju kognitivnih sposobnosti ter možnosti bivanja oseb z napredovano obliko demence v predstavljeni vasi. Primer Hogeweyk ponuja ideje oz. predloge za bivanje oseb z napredovano demenco tudi v Sloveniji. Institucije, kjer takšne osebe bivajo, se lahko zgledujejo po tem primeru in poskušajo uvesti elemente iz primera v svojo organizacijo dela, v svojo »ponudbo« storitev in inovativnih pristopov pri delu z osebami z napredovano obliko dementnih obolenj.
Ključne besede: demenca, oblika bivanja, vas za osebe, obolele za demenco
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2025; Ogledov: 1063; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,87 MB) |
9. Pomen prilagoditev bivalnega okolja za varnost oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTina Serdinšek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrsko delo obravnava pomen prilagajanja bivalnega okolja za zagotavljanje varnosti oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše. Metode: Raziskava je bila izvedena po kvalitativni raziskovalni metodi z uporabo 10 polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi in svojci v treh domovih za starejše Mavida Group. Vprašanja so bila oblikovana na podlagi pregleda relevantne literature in postavljenih ciljev raziskave, pri čemer smo se osredotočili na percepcijo varnosti in učinkovitosti prilagoditev bivalnega okolja za osebe, obolele za demenco. Rezultati: Fizične prilagoditve, kot so odstranjevanje pragov, držala in varnostni sistemi, so se izkazale za učinkovite pri zmanjševanju tveganja padcev. Zaposleni opozarjajo na pomanjkanje kadra in izzive pri obvladovanju begavosti, medtem ko svojci cenijo varnostne ukrepe in dobro komunikacijo. Ugotovljeno je bilo, da prilagoditve, kot so jasna označitev prostorov, dobra osvetljenost in dostopnost do zunanjih površin, dodatno izboljšujejo orientacijo in zmanjšujejo stres pri stanovalcih, ki so oboleli za demenco. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da so prilagoditve bivalnega okolja ključne za izboljšanje varnosti in kakovosti življenja oseb, obolelih za demenco. Kljub učinkovitim ukrepom pa ostajajo izzivi, kot so individualizacija pristopa, zagotavljanje dodatnega kadra, boljša integracija sodobnih tehnoloških rešitev. Priporočila, ki temeljijo na raziskavah vključujejo širšo implementacijo prilagoditev, večje vključevanje svojcev ter večjo interdisciplinarno podporo zaposlenim, kar bi omogočilo celostno in prilagojeno obravnavo stanovalcev.
Ključne besede: demenca, bivalno okolje, prilagoditve, varnost, domovi za starejše
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 1339; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,36 MB) |
10. Uloga medicinskih sestara u zdravstvenoj nezi i poboljšanju kvaliteta života obolelih od demencije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNenad Petrović, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Demencija je progresivno neurodegenerativno oboljenje koje narušava kognitivne, emocionalne i funkcionalne sposobnosti, te time i kvalitet života obolelih. Ispitivanje kvaliteta života osoba s demencijom je važno kako bi se identifikovale njihove specifične potrebe i obezbedila adekvatna podrška za očuvanje dostojanstva i dobrobiti. Metodologija rada: U radu je primenjena kvantitativna istraživačka metoda. U prvoj fazi istraživanja korišćen je DEMQOL upitnik (N=103) kako bi se utvrdio kvaliteta života obolelih od demencije. U drugoj fazi istraživanja, putem samoosmišljenog kraćeg upitnika analizirani su stavovi medicinskih sestara o njihovoj ulozi u unapređenju kvaliteta života ovih pacijenata (N=20). Rezultati: Rezultati su pokazali da je domen emocije dobio najnižu ocenu (47,60), dok su pamćenje (55,83) i svakodnevni život (53,37) ocenjeni višim vrednostima. Najniža ocena u domenu emocija zabeležena je za tvrdnju koja se odnosi na ograničenja u obavljanju željenih aktivnosti (38,83), što ukazuje na osećaj zavisnosti i bespomoćnosti. Prosečan skor kvaliteta života ispitanika iznosio je 52,26. U drugoj fazi istraživanja, rezultati su pokazali da većina ispitanika (75%) veruje da psihološka i emocionalna podrška, edukacija i koordinacija zdravstvene nege mogu poboljšati kvalitet života pacijenata. Međutim, manji deo ispitanika (25%) iskazao je određeni stepen nesigurnosti, što može biti povezano sa nedostatkom adekvatnih resursa ili iskustva. Rasprava: Kako bi se poboljšao kvalitet života ispitanih pacijenata, preporučuje se sprovođenje sistematskog praćenja emocionalnog blagostanja, jačanje samostalnosti pacijenata, unapređenje socijalnih interakcija i kontinuirana edukacija medicinskih sestara radi obezbeđivanja visokokvalitetne zdravstvene nege.
Ključne besede: demencija, kvalitet života, DEMQUL, Lambertsetersykehjem, zdravstvena nega, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 05.09.2025; Ogledov: 858; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,26 MB) |
