Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 72
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Generativna umetna inteligenca na Univerzi v Novem mestu
Marija Žugič, Uroš Gal, Igor Makovec, 2025, strokovni članek

Ključne besede: generativna umetna inteligenca, GUI, ChatGPT, izobraževalni proces
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2025; Ogledov: 291; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
3.
4.
From industrial district to industrial symbiosis: an opportunity : the case of the Ponte Rosso industrial area, Italy
Erika Džajić Uršič, Igor Jelen, 2022, izvirni znanstveni članek

Opis: The article highlights the importance of industrial symbiosis in the industrial ecology liter-ature, which refers to geographically close relationships between companies in which networks and geographicproximity play a vital role. Industrial symbiosis traditionally deals with different industries in a collectiveapproach to economic and environmental management. The research was carried out in the northeast ofItaly in the autonomous region of Friuli Venezia Giulia, close to the Slovenian border. The Ponte Rossowas used as a case study. The empirical analysis served to highlight some critical aspects of the environ-mental, geographic-economic, and social factors that could hinder the development of industrial symbiosisin this region.
Ključne besede: industrial districts, industrial symbiosis, industrial symbiotic networks, economic geog-raphy, Friuli Venezia Giulia
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 238; Prenosov: 1
URL Povezava na datoteko

5.
L’Armenia all’epoca di Putin : tra “trappole territoriali”, rischio di isolamento e geo-economie post-sovietiche
Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: L’orgoglio di rappresentare un’antica cultura e un’antica religione, nonché una tradizione di resistenza alle varie potenze che di volta in volta si sono affermate in quello spazio, costituiscono oggi probabilmente la principale risorsa della comunità statuale armena. È un elemento di identità che significa per il Paese la consapevolezza di rischiare continuamente per la propria sopravvivenza in un contesto come quello del Caucaso, esposto a tensioni che si ripercuotono su una scala molto vasta. In queste circostanze il territorio armeno appare come un “buffer” tra grandi potenze, ex superpotenze in fasi di declino e potenze regionali in ascesa, che fanno spesso ricorso a espedienti geopolitici – tra i quali il cosiddetto “corridor approach” – per riaffermare posizioni di potere. Una situazione in cui la sopravvivenza millenaria del Paese, e della sua straordinaria cultura, appaiono qualche cosa di eroico, che merita l’attenzione di tutta l’umanità. Un fatto ancor più importante considerando che il Paese riesce a mantenere un ordinamento democratico, seppure tra drammatiche contraddizioni, e una politica di collaborazione internazionale. Le ultime evoluzioni, con l’“invasione” da parte dell’Azerbaigian del Nagorno Karabakh, e con il conseguente esodo della locale popolazione armena, tuttavia riportano all’attualità un passato di incubi che sembrava poter essere superato.
Ključne besede: Armenia, geopolitica, Caucaso, transizione postsovietica, Putin. Armenia, geopolitics, Caucasus, post-soviet transition, Putin.
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 261; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

6.
Regressione e rischio di estinzione per le piccole minoranze etnolinguistiche nella regione Alpe- Adria. Il caso delle isole germanofone e istrorumene.
Igor Jelen, Erika Džajić Uršič, Peter Čede, Ernst Steinicke, izvirni znanstveni članek

Opis: Una delle principali caratteristiche delle aree di confine tra Italia, Slovenia e Croazia è la sua diversità etnolinguistica. Tuttavia, tale diversità è minacciata, oltre che una serie di problemi di tipo oggettivo, e dalle varie tendenze alla standardizzazione linguistica, anche da valutazioni e percezioni di carattere soggettivo, che finiscono per creare una situazione che è stata definita di “etnicità diffusa”. Lo scopo di questo articolo è analizzare tali minacce, che spesso si combinano a questioni identitarie, di riconoscimento di codici locali, ovvero di accettazione o anche imposizione di qualche standard nazionale. I risultati della ricerca dimostrano che, sebbene il numero dei parlanti di lingue minoritarie stia diminuendo ovunque, in diversi casi tali gruppi linguistici potrebbero sopravvivere. Così nel caso delle tre isole germanofone del Friuli; non così invece per l’isola di lingua tedesca di Sorica nelle Alpi slovene, che è di fatto scomparsa – proprio come altre isole germanofone una volta esistenti nella stessa area. Tra tutti i gruppi linguistici presenti nell’area di studio, quello istro-rumeno nella regione della Čičarija e più a sud nel Čepićko Polje, nell’Istria croata, è quello più a rischio. Addirittura, i pochi che ancora si riconoscono in questa minoranza sembrano non essere particolarmente interessati alla conservazione del loro stesso idioma, fatto che prospetta un ulteriore motivo di riflessione.
Ključne besede: minoranze etnolinguistiche, isole di lingua tedesca, Alpi friulane, Alpi slovene, Istro-rumeni, Čičarija, Čepićko Polje
Objavljeno v ReVIS: 15.05.2025; Ogledov: 363; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (659,13 KB)

7.
Modeliranje mednarodnih migrantskih tokov na Balkanu
Blaž Rodič, Aleš Bučar-Ručman, Igor Bernik, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Opis: Politično dinamiko v Evropski uniji od leta 2015 naprej je močno zaznamovala begunska ali migrantska kriza, ki je polarizirala politično areno in sprožila intenzivno politično razpravo, ki je vključevala različne teze o vzrokih, naravi in posledicah te krize. V prispevku utemeljimo potrebo po novem pristopu k modeliranju migracij in predstavljamo stanje raziskave, v okviru katere razvijamo model mednarodnih migrantskih tokov, osredotočen na področje Balkana. Uporabljeni pristop predstavlja integracijo znanja in spoznanj iz družboslovnih in naravoslovnih znanosti in disciplin, ki po našem mnenju predstavlja najboljši okvir za razumevanje migracijskih procesov. Trdimo, da so kompleksni družbeni pojavi, kot so migracije, sami po sebi interdisciplinarni problemi, ki zahtevajo multidisciplinarni pristop in povezovanje vseh pomembnih vplivnih dejavnikov v odločitve migrantov in vključevanje večih metod modeliranja. Tak pristop bi omogočil modeliranje migracijskih tokov na podlagi realističnega geopolitičnega modela in modeliranja procesov odločanja posameznikov in skupin v procesih migracij.
Ključne besede: migracije, Balkanska pot, modeliranje, simulacija, agentno modeliranje, teorije migracij, migracijska politika
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 290; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (808,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska naloga
Mateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo

Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost. Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti. Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342). Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 361; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

9.
Fotografija v oglaševanju avtomobilov
Igor Domijan, 2017, diplomsko delo

Objavljeno v ReVIS: 05.03.2025; Ogledov: 326; Prenosov: 0

10.
Načrtovanje nevronske mreže za napovedovaje kvalitete tlačnega litja.
Đejhan Ljimani, 2025, ni določena

Opis: Diplomska naloga raziskuje področje umetne inteligence, s poudarkom na uporabi nevronskih mrež za napovedovanje kakovosti pri visokotlačnem litju. Uvodnemu delu, ki podaja kontekstualni okvir, sledi teoretični del, ki obravnava ključne vidike umetne inteligence, vključno z zgodovinskim razvojem umetne inteligence in opisom strojnega učenja, ki vključuje nadzorovano, nenadzorovano in spodbujevalno učenje. Prav tako so v tem delu opisane nevronske mreže, njihova sestava, arhitekturne značilnosti ter lastnosti, skupaj s procesi modeliranja, določitvijo topologije in metrikami za ocenjevanje učinkovitosti regresijskih modelov. Del je zaključen s pregledom programskega jezika Python in njegovih knjižnic za strojno učenje, ki podpirajo analizo v empiričnem delu naloge. Empirični del naloge vključuje razvoj pilotnega modela napovedovanja kakovosti visokotlačnega litja s pomočjo orodja Orange ter implementacijo nevronske mreže v programskem jeziku Python. S pomočjo teh pristopov naloga prikazuje možno pot za napovedovanje kakovosti izdelkov pri visokotlačnem litju.
Ključne besede: umetna inteligenca, strojno učenje, nevronske mreže, Python, visokotlačno litje.
Objavljeno v ReVIS: 23.02.2025; Ogledov: 436; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh