41. |
42. Razvoj prototipnega sistema za celovito upravljanje kmetijskih objektov na osnovi interneta stvariIgor Čarman, 2020 Opis: V magistrski nalogi smo razvili in izdelali prototip za celovito upravljanje objektov na kmetiji s pomočjo interneta stvari. To smo storili s pomočjo miniračunalnika, ki vsebuje operacijski sistem Linux. Miniračunalnik je dovolj zmogljiv, da lahko na njem izdelamo rešitve za različna področja interneta stvari z lastnim oblakom. Strojna oprema temelji na miniračunalniku Raspberry 4 in pa RF 8.44 MHz brezžični povezavi temperaturnih senzorjev in stikal, ki komunicirajo med seboj preko protokola RS-232. Opravili smo študijo primera, ki obravnava bistvene značilnosti tako privatnega kot javnega oblaka, njune prednosti in omejitve. Naredili smo spletni portal, ki uporablja označevalni jezik HTML5. Ta omogoča vektorske izrise, ki so temelj za prikaz različnih gradbenih objektov. Portal je podprt z relacijsko bazo SQL, kar omogoča, da je celotna aplikacija prilagodljiva za različno velike objekte, kot npr. industrijske hale, stanovanjske hiše in podobno. Povezovalni jezik med HTLM5, CSS in bazo SQL je programski jezik Python. Najdeno v: osebi Ključne besede: internet stvari, Python, SQL, spletna aplikacija, HTML5 Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 1772; Prenosov: 133 Celotno besedilo (1,95 MB) |
43. |
44. Solidarnost kot temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesaIgor Senčar, 2020 Opis: Preučevanje solidarnosti v Evropski uniji (EU) temelji na predpostavki, da je solidarnost temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa ter da je bila na njegovem začetku njegov nosilni koncept. Grška, ukrajinska in migracijska kriza predstavljajo preizkus, ali je še vedno tako. Preučevanje začetka evropskega povezovanja, njegovih kulturnozgodovinskih in idejnopolitičnih osnov omogoči ugotoviti značilnosti izhodiščnega koncepta solidarnosti. Na podlagi preučevanja antropoloških osnov za njeno normativnost je opredeljen teoretski koncept solidarnosti. Analizirana je artikulacija solidarnosti v temeljnih pogodbah o EU. Kot študije primera pa so obravnavane tri krizne situacije. Raziskava potrdi izhodiščno predpostavko, za katero opredeli tudi potrebne in zadostne pogoje. Pokaže negativne učinke nelojalnega delovanja na krizno situacijo in za solidarnostno ukrepanje. Spoznanje sistemske razsežnosti krize je motiviralo k usklajenejšemu ukrepanju, pri katerem je bilo mogoče najmočneje izkušati instrumentalno solidarnost. V primerjavi s konceptom solidarnosti na začetku evropskega povezovanja, ki je bil usmerjen v oblikovanje prihodnosti v zavesti skupne usode, izkazujejo protikrizni odzivi osredotočenost na transakcijske in redistribucijske plati odnosov ter poudarjanje odgovornosti. Zaznavna je transformacija koncepta solidarnosti v pogojevano solidarnost. Zlasti v primeru grške krize ni mogoče potrditi, da je solidarnost še vedno nosilni koncept integracijskega procesa, ki bi nudil trdno oporo za njegovo nadaljevanje. Za učinkovito soočanje z velikimi izzivi je potrebno lojalno sodelovanje, ki presega transakcijske odnose. Nujna pri tem je normativna, ne zgolj instrumentalna solidarnost. Izvirnost raziskave je boljša teoretična artikulacija pojma solidarnosti v kontekstu EU. Uporabna je kot študijsko gradivo in predstavlja praktični odgovor na izzive EU na ekonomskem, varnostnem in političnem področju. Najdeno v: osebi Ključne besede: skupno dobro, soodvisnost, skupni interes, odgovornost, Evropska unija Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1380; Prenosov: 134 Celotno besedilo (16,76 MB) |
45. Razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po raziskavi EQLS 2007Mihaela Rudar Neral, 2013 Opis: Pričujoča naloga daje približno sliko kakovosti življenja v slovenskih regijah v letu 2007, ko
je bila izvedena - že druga po vrsti – evropska raziskava o kakovosti življenja v državah EU.
Med anketiranimi 35 tisoč prebivalci v 27 evropskih državah je svoje mesto našla tudi
Slovenija.
Skušali smo ugotoviti, kakšne so značilnosti in razlike v kakovosti življenja med slovenskimi
regijami po modelu, v katerem so zajete bistvene razsežnosti kakovosti življenja. Ne gre le za
denar, uresničene želje, plačano zaposlitev, skuhano kosilo, dopust na morju, odlično zdravje
in sposobno vlado. Gre za veliko več, saj nalogi nismo pristopili površno, temveč smo se v
podatke poglobili. V teoretičnem delu smo preučevali, zakaj je kakovost življenja pomembna
in kako jo lahko empirično izmerimo. V empiričnem delu pa smo izvedli kvantitativno
analizo podatkov, pridobljenih pri Economic and Social Data Service. Ta nam je omogočil
dostop do podatkov, shranjenih v UK Data Archive v Essexu, ker žal naš Arhiv družboslovnih
podatkov s temi podatki ne razpolaga. Zanimalo nas je, katere so največje razlike med
regijami glede kakovosti življenja in sicer na osnovi sedmih različnih dimenzij, ki po modelu
EQLS opredeljujejo kakovosti življenja – dohodek, subjektivno zaznavanje zadovoljstva,
ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, družinsko življenje, nastanitev in lokalno
okolje, zdravje in zdravstveno varstvo ter kakovost družbe. Slovenija je v samem vrhu
evropskih držav po razmerju med prebivalci in številom regij, zato je premajhno število
podatkov po posamezni regiji v marsičem oviralo analizo. V zaključku smo povzeli
ugotovitve, ki smo jih lahko podkrepili s statističnimi testi in imajo veljavo. Najdeno v: osebi Ključne besede: evropska raziskava o kakovosti življenja, slovenske regije, kakovosti življenja, kvantitativna analiza podatkov, značilnosti, razlike Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 785; Prenosov: 52 Celotno besedilo (3,79 MB) |
46. Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanjaMaruša Gorišek, 2022 Opis: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih
družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega
ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za
družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni
princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo
opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve.
V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot
koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih
ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava
mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da
lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe
meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do
znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije.
Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih
intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih
principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v
različnem obsegu in na različne načine.
Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe
poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo
različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19.
Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak
vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke.
Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z
njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije
znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v
sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb. Najdeno v: osebi Ključne besede: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 288; Prenosov: 16 Celotno besedilo (1,69 MB) |
47. Razvoj informacijskega sistema za e-vzdrževanje prenosnega plinovodnega omrežjaIgor Miletić, 2015 Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Danes se v se več uspešnih organizacij od ostalih razlikuje prav po tem, da se na spremembe v nemir n em poslovnem okolju hitro odziva jo . V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: % Ali z razvojem aplikacije e - informacijskega sistema za spremljanje vzdrževanja plinovodnega sistema povečamo učinkovitost, kakovost in varnost opravljanja vzdrževalnega procesa ?% Namen: Namen magistrske naloge je posn etek stanja obstoječega vzdrževalnega procesa plinovodnega sistema ter razvoj novega informacijskega sistema e - vzdrževanje, ki bo celovito, kakovostno in varnostno podpiral vzdrževalno funkcijo v podjetju. Metoda: Uporabili bomo deduktivno metodo ter prou čili in analizirali literaturo bistven ih avtorjev , s ciljem izpopolniti naše znanje s področja razvoja informacijskih sistemov . Z analizo obstoječega informacijskega sistema vzdrževalne funkcije bomo s % flowchart % diagram om prikazali proces obstoječe vzdrž evalne funkcije ter z ERM ( angl. Entity Relationship Model ) prikazali model podatkov vzdrževalne funkcije prenosnega plinovodnega omrežja. Rezultati: Rezultati so razvoj s pridobitvijo informacijskega sistem a , ki bo omogočal vodenje in spremljanje vzdrževaln ih posegov na prenosnem plinovodnem omrežju . Le - ta bo vzdrževalcem omogoča l učinkovito, jas n o , kakovostno in varno opravljanje svojega vsakdanjega dela. Proces vzdrževanja bo temelji l na najboljši praksi in bil podprt z najsodobnejšimi sistemi sp letne tehnologije z uporabo integrirane baze podatkov. Organizacija: O rganizacija bo pridobila e - informacijski sistem za spremljanje vzdrževanja plinovodnega sistema, ki bo predstavlja l sistemski model informati zacije vzdrževalne funkcije. Družba: Podjetje se zave da svoje družbene odgovornosti ter pomembnosti pravilnega ravnanj a z zemeljskim plinom , ki ne dopušča napak, zato se s pridobitvijo takšne vrste informacijskega sistema, ki omogoča učinkovito in zanesljivo vzdrževanje , verjetnost nastank a n e želenih dogodkov bodisi v naravnem okolju bodisi na področju družbe zmanjša na najmanjšo stopnjo . Originalnost: Izvirnost raziskave je v tem, da je opazovano eno izmed podjetij v Republiki Sloveniji, ki je operater prenosnega sistema zemeljskega plina , pri katerem bo razvit in izveden e - informacijski sistem. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se le na e no izmed organizacijskih enot, ki je zadolžena za vzdrževanje prenosnega plinovodnega sistema. Za n adaljnje raziskave predlagamo razmislek o z m ožnosti h proučevanja nadgradnje pridobljenega inform acijskega sistema in novih rešitvah , kajti globalizacija in povezanost sveta se kaže ta skozi sisteme informacijskih tehnologij ter omrežij, ki omogočajo vsak dan večje hitrosti sporazumevalno - prenosnih po ti prenosa podatkov. Najdeno v: osebi Ključne besede: e - informacijski sistem, prenosno plinovodno omrežje, vzdrževanje, proces, PDCA, razvoj, VPS, SWOT Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 834; Prenosov: 54 Celotno besedilo (2,04 MB) |
48. |
49. |
50. Opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojskeIgor Šešet, 2021 Opis: Magistrska naloga predstavlja razvoj rezervnih sestav Slovenske vojske in Latvijskih oboroženih sil. Opisuje razvoj rezervne sestave Slovenske vojske od leta 1968, ko je takratna Jugoslovanska ljudska armada v svoji sestavi imela rezervno sestavo JLA, kot tudi enote Teritorialne obrambe, ki sta bili obe obvezni rezervni sestavi. Iz enot TO, ki so se v sodelovanju s Policijo leta 1991 uspešno uprle enotam JLA, je kasneje nastala Slovenska vojska s svojo obvezno rezervno sestavo. Koncept se je leta 2002 spremenil, služenje vojaškega roka se je (začasno) prekinilo, Slovenska vojska je prešla na izključno profesionalno popolnjevanje, dopolnjuje pa se s pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, ki za svojo pripravljenost sodelovanja v enotah SV prejemajo ustrezno nadomestilo. V magistrski nalogi je opisan razvoj Nacionalne garde republike Latvije, ki jo lahko primerjamo s prostovoljno pogodbeno rezervo Slovenske vojske. Njen zgodovinski razvoj je bil nekoliko drugačen, saj je bila Nacionalna garda prva vojaška sila v republiki Latviji po njeni obnovitvi neodvisnosti leta 1991. Šele kasneje (tudi iz pripadnikov Nacionalne garde) so bile formirane Latvijske varnostne sile, ki pa so kasneje prerasle v Latvijske oborožene sile, katerih sestavni del so tudi enote Nacionalne garde, ki so razporejene po celotnem območju republike Latvije, in dopolnjujejo enote stalne sestave Latvijskih oboroženih sil. Popolnjevanje enot prostovoljne pogodbene rezerve v Republiki Sloveniji je že nekaj let pod načrtovanim številom, glede na strateške dokumente, saj se bazen pripadnikov z odsluženim vojaškim rokom zmanjšuje, med mladimi pa ni velikega interesa za opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi SV. Najdeno v: osebi Ključne besede: vojaška rezerva, vojaška služba, prostovoljna pogodbena rezervna sestava SV, pridobivanje kadrov za služenje v vojaški rezervi, Nacionalna garda Republike Latvije Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 865; Prenosov: 88 Celotno besedilo (1,25 MB) |