Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


41 - 50 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
41.
Obstojnost rezanih vrtnic v različnih hranilih
Monika Murenc, 2020

Najdeno v: osebi
Ključne besede: rezano cvetje, obstojnost, raziskave, vrtnice, hranila
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1431; Prenosov: 101
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

42.
Razvoj prototipnega sistema za celovito upravljanje kmetijskih objektov na osnovi interneta stvari
Igor Čarman, 2020

Opis: V magistrski nalogi smo razvili in izdelali prototip za celovito upravljanje objektov na kmetiji s pomočjo interneta stvari. To smo storili s pomočjo miniračunalnika, ki vsebuje operacijski sistem Linux. Miniračunalnik je dovolj zmogljiv, da lahko na njem izdelamo rešitve za različna področja interneta stvari z lastnim oblakom. Strojna oprema temelji na miniračunalniku Raspberry 4 in pa RF 8.44 MHz brezžični povezavi temperaturnih senzorjev in stikal, ki komunicirajo med seboj preko protokola RS-232. Opravili smo študijo primera, ki obravnava bistvene značilnosti tako privatnega kot javnega oblaka, njune prednosti in omejitve. Naredili smo spletni portal, ki uporablja označevalni jezik HTML5. Ta omogoča vektorske izrise, ki so temelj za prikaz različnih gradbenih objektov. Portal je podprt z relacijsko bazo SQL, kar omogoča, da je celotna aplikacija prilagodljiva za različno velike objekte, kot npr. industrijske hale, stanovanjske hiše in podobno. Povezovalni jezik med HTLM5, CSS in bazo SQL je programski jezik Python.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: internet stvari, Python, SQL, spletna aplikacija, HTML5
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 1772; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

43.
44.
Solidarnost kot temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa
Igor Senčar, 2020

Opis: Preučevanje solidarnosti v Evropski uniji (EU) temelji na predpostavki, da je solidarnost temelj in sredstvo evropskega integracijskega procesa ter da je bila na njegovem začetku njegov nosilni koncept. Grška, ukrajinska in migracijska kriza predstavljajo preizkus, ali je še vedno tako. Preučevanje začetka evropskega povezovanja, njegovih kulturnozgodovinskih in idejnopolitičnih osnov omogoči ugotoviti značilnosti izhodiščnega koncepta solidarnosti. Na podlagi preučevanja antropoloških osnov za njeno normativnost je opredeljen teoretski koncept solidarnosti. Analizirana je artikulacija solidarnosti v temeljnih pogodbah o EU. Kot študije primera pa so obravnavane tri krizne situacije. Raziskava potrdi izhodiščno predpostavko, za katero opredeli tudi potrebne in zadostne pogoje. Pokaže negativne učinke nelojalnega delovanja na krizno situacijo in za solidarnostno ukrepanje. Spoznanje sistemske razsežnosti krize je motiviralo k usklajenejšemu ukrepanju, pri katerem je bilo mogoče najmočneje izkušati instrumentalno solidarnost. V primerjavi s konceptom solidarnosti na začetku evropskega povezovanja, ki je bil usmerjen v oblikovanje prihodnosti v zavesti skupne usode, izkazujejo protikrizni odzivi osredotočenost na transakcijske in redistribucijske plati odnosov ter poudarjanje odgovornosti. Zaznavna je transformacija koncepta solidarnosti v pogojevano solidarnost. Zlasti v primeru grške krize ni mogoče potrditi, da je solidarnost še vedno nosilni koncept integracijskega procesa, ki bi nudil trdno oporo za njegovo nadaljevanje. Za učinkovito soočanje z velikimi izzivi je potrebno lojalno sodelovanje, ki presega transakcijske odnose. Nujna pri tem je normativna, ne zgolj instrumentalna solidarnost. Izvirnost raziskave je boljša teoretična artikulacija pojma solidarnosti v kontekstu EU. Uporabna je kot študijsko gradivo in predstavlja praktični odgovor na izzive EU na ekonomskem, varnostnem in političnem področju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: skupno dobro, soodvisnost, skupni interes, odgovornost, Evropska unija
Objavljeno: 11.12.2020; Ogledov: 1380; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (16,76 MB)

45.
Razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po raziskavi EQLS 2007
Mihaela Rudar Neral, 2013

Opis: Pričujoča naloga daje približno sliko kakovosti življenja v slovenskih regijah v letu 2007, ko je bila izvedena - že druga po vrsti – evropska raziskava o kakovosti življenja v državah EU. Med anketiranimi 35 tisoč prebivalci v 27 evropskih državah je svoje mesto našla tudi Slovenija. Skušali smo ugotoviti, kakšne so značilnosti in razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po modelu, v katerem so zajete bistvene razsežnosti kakovosti življenja. Ne gre le za denar, uresničene želje, plačano zaposlitev, skuhano kosilo, dopust na morju, odlično zdravje in sposobno vlado. Gre za veliko več, saj nalogi nismo pristopili površno, temveč smo se v podatke poglobili. V teoretičnem delu smo preučevali, zakaj je kakovost življenja pomembna in kako jo lahko empirično izmerimo. V empiričnem delu pa smo izvedli kvantitativno analizo podatkov, pridobljenih pri Economic and Social Data Service. Ta nam je omogočil dostop do podatkov, shranjenih v UK Data Archive v Essexu, ker žal naš Arhiv družboslovnih podatkov s temi podatki ne razpolaga. Zanimalo nas je, katere so največje razlike med regijami glede kakovosti življenja in sicer na osnovi sedmih različnih dimenzij, ki po modelu EQLS opredeljujejo kakovosti življenja – dohodek, subjektivno zaznavanje zadovoljstva, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, družinsko življenje, nastanitev in lokalno okolje, zdravje in zdravstveno varstvo ter kakovost družbe. Slovenija je v samem vrhu evropskih držav po razmerju med prebivalci in številom regij, zato je premajhno število podatkov po posamezni regiji v marsičem oviralo analizo. V zaključku smo povzeli ugotovitve, ki smo jih lahko podkrepili s statističnimi testi in imajo veljavo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: evropska raziskava o kakovosti življenja, slovenske regije, kakovosti življenja, kvantitativna analiza podatkov, značilnosti, razlike
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 785; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

46.
Priložnosti in omejitve meritokracije za celovit družbeni razvoj v kontekstu družbe znanja
Maruša Gorišek, 2022

Opis: V ospredju doktorske disertacije je koncept meritokracije oziroma njene vloge v modernih družbah, ki jih opredeljujemo kot družbe znanja in družbe tveganja. Čeprav gre za enega ključnih konceptov modernosti, je v zadnjem času tarča kritik in polemik o njeni koristi za družbo. Pri tem se velikokrat zanemarja dejstvo, da meritokracija ne deluje kot edini družbeni princip, temveč je vpeta v širše družbene, politične in kulturne okoliščine. V disertaciji želimo opredeliti za družbo pozitivne priložnosti meritokracije ter njene omejitve. V teoretičnem delu meritokracijo podrobneje opredelimo z vidika družb znanja in tveganja kot koncept promocije znanja. V empiričnem delu ga nato obravnavamo na različnih družbenih ravneh, pri čemer upoštevamo princip metodološke triangulacije. Prvi del obravnava mednarodni nivo. Kvantitativna analiza sekundarnih virov na kombinaciji indikatorjev kaže, da lahko med različnimi državami govorimo o različnem nivoju meritokracije, tako glede uporabe meritokratskih kriterijev pri zaposlovanju kot z vidika kognitivne mobilizacije, odnosa do znanosti ter vrednotne naravnanosti do meritokracije. Drugi del se osredotoča na raven družbenih podsistemov. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev ugotavljamo, da je v različnih družbenih podsistemih razumevanje meritokratskih principov različno. Ti sicer povsod veljajo za zaželen način delovanja, a se v praksi izvajajo v različnem obsegu in na različne načine. Tretji vidik se nanaša na vlogo znanosti in predvsem ekspertov v družbi, ki na ravni družbe poosebljajo meritokratsko logiko. To vprašanje s kritično analizo diskurza in vsebinsko analizo različnih primarnih in sekundarnih virov apliciramo na aktualno situacijo pandemije covida-19. Ugotavljamo, da gre za kompleksna razmerja ne le med eksperti, politiko in javnostjo, ampak vlogo igrajo tudi odnosi znotraj stroke. Sklepamo, da ima meritokracija v sodobnih družbah določene izzive, predvsem povezane z njeno vpetostjo v druge družbene procese, a ponuja tudi izjemne priložnosti glede promocije znanja. To pa odpira zelo kompleksna vprašanja, povezana predvsem z vlogo znanosti v sodobnih družbah ter izzivi postfaktičnih družb.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: meritokracija, znanje, eksperti, družba tveganja, družba znanja, pandemija covida-19, doktorske disertacije
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 288; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

47.
Razvoj informacijskega sistema za e-vzdrževanje prenosnega plinovodnega omrežja
Igor Miletić, 2015

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Danes se v se več uspešnih organizacij od ostalih razlikuje prav po tem, da se na spremembe v nemir n em poslovnem okolju hitro odziva jo . V magistrski nalogi nas zanima odgovor na raziskovalno vprašanje, ki se glasi: % Ali z razvojem aplikacije e - informacijskega sistema za spremljanje vzdrževanja plinovodnega sistema povečamo učinkovitost, kakovost in varnost opravljanja vzdrževalnega procesa ?% Namen: Namen magistrske naloge je posn etek stanja obstoječega vzdrževalnega procesa plinovodnega sistema ter razvoj novega informacijskega sistema e - vzdrževanje, ki bo celovito, kakovostno in varnostno podpiral vzdrževalno funkcijo v podjetju. Metoda: Uporabili bomo deduktivno metodo ter prou čili in analizirali literaturo bistven ih avtorjev , s ciljem izpopolniti naše znanje s področja razvoja informacijskih sistemov . Z analizo obstoječega informacijskega sistema vzdrževalne funkcije bomo s % flowchart % diagram om prikazali proces obstoječe vzdrž evalne funkcije ter z ERM ( angl. Entity Relationship Model ) prikazali model podatkov vzdrževalne funkcije prenosnega plinovodnega omrežja. Rezultati: Rezultati so razvoj s pridobitvijo informacijskega sistem a , ki bo omogočal vodenje in spremljanje vzdrževaln ih posegov na prenosnem plinovodnem omrežju . Le - ta bo vzdrževalcem omogoča l učinkovito, jas n o , kakovostno in varno opravljanje svojega vsakdanjega dela. Proces vzdrževanja bo temelji l na najboljši praksi in bil podprt z najsodobnejšimi sistemi sp letne tehnologije z uporabo integrirane baze podatkov. Organizacija: O rganizacija bo pridobila e - informacijski sistem za spremljanje vzdrževanja plinovodnega sistema, ki bo predstavlja l sistemski model informati zacije vzdrževalne funkcije. Družba: Podjetje se zave da svoje družbene odgovornosti ter pomembnosti pravilnega ravnanj a z zemeljskim plinom , ki ne dopušča napak, zato se s pridobitvijo takšne vrste informacijskega sistema, ki omogoča učinkovito in zanesljivo vzdrževanje , verjetnost nastank a n e želenih dogodkov bodisi v naravnem okolju bodisi na področju družbe zmanjša na najmanjšo stopnjo . Originalnost: Izvirnost raziskave je v tem, da je opazovano eno izmed podjetij v Republiki Sloveniji, ki je operater prenosnega sistema zemeljskega plina , pri katerem bo razvit in izveden e - informacijski sistem. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Omejili smo se le na e no izmed organizacijskih enot, ki je zadolžena za vzdrževanje prenosnega plinovodnega sistema. Za n adaljnje raziskave predlagamo razmislek o z m ožnosti h proučevanja nadgradnje pridobljenega inform acijskega sistema in novih rešitvah , kajti globalizacija in povezanost sveta se kaže ta skozi sisteme informacijskih tehnologij ter omrežij, ki omogočajo vsak dan večje hitrosti sporazumevalno - prenosnih po ti prenosa podatkov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: e - informacijski sistem, prenosno plinovodno omrežje, vzdrževanje, proces, PDCA, razvoj, VPS, SWOT
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 834; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

48.
Motivacija in sistem nagrajevanja zaposlenih
Igor Novak, 2017

Najdeno v: osebi
Ključne besede: motivacija, delovna uspešnost, nagrajevanje zaposlenih, sistem nagrajevanja
Objavljeno: 20.08.2021; Ogledov: 908; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

49.
50.
Opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske
Igor Šešet, 2021

Opis: Magistrska naloga predstavlja razvoj rezervnih sestav Slovenske vojske in Latvijskih oboroženih sil. Opisuje razvoj rezervne sestave Slovenske vojske od leta 1968, ko je takratna Jugoslovanska ljudska armada v svoji sestavi imela rezervno sestavo JLA, kot tudi enote Teritorialne obrambe, ki sta bili obe obvezni rezervni sestavi. Iz enot TO, ki so se v sodelovanju s Policijo leta 1991 uspešno uprle enotam JLA, je kasneje nastala Slovenska vojska s svojo obvezno rezervno sestavo. Koncept se je leta 2002 spremenil, služenje vojaškega roka se je (začasno) prekinilo, Slovenska vojska je prešla na izključno profesionalno popolnjevanje, dopolnjuje pa se s pripadniki prostovoljne pogodbene rezerve, ki za svojo pripravljenost sodelovanja v enotah SV prejemajo ustrezno nadomestilo. V magistrski nalogi je opisan razvoj Nacionalne garde republike Latvije, ki jo lahko primerjamo s prostovoljno pogodbeno rezervo Slovenske vojske. Njen zgodovinski razvoj je bil nekoliko drugačen, saj je bila Nacionalna garda prva vojaška sila v republiki Latviji po njeni obnovitvi neodvisnosti leta 1991. Šele kasneje (tudi iz pripadnikov Nacionalne garde) so bile formirane Latvijske varnostne sile, ki pa so kasneje prerasle v Latvijske oborožene sile, katerih sestavni del so tudi enote Nacionalne garde, ki so razporejene po celotnem območju republike Latvije, in dopolnjujejo enote stalne sestave Latvijskih oboroženih sil. Popolnjevanje enot prostovoljne pogodbene rezerve v Republiki Sloveniji je že nekaj let pod načrtovanim številom, glede na strateške dokumente, saj se bazen pripadnikov z odsluženim vojaškim rokom zmanjšuje, med mladimi pa ni velikega interesa za opravljanje vojaške službe v rezervni sestavi SV.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: vojaška rezerva, vojaška služba, prostovoljna pogodbena rezervna sestava SV, pridobivanje kadrov za služenje v vojaški rezervi, Nacionalna garda Republike Latvije
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 865; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh