91. |
92. |
93. |
94. Postopek omejitve lastninske pravice neznanemu lastnikuSead Mujić, 2017 Opis: Lastninska pravica je ena izmed elementarnih in temeljnih človekovih pravic vsakega pravnega reda. Bistvo njene funkcije je varovati svobodno ravnanje posameznika na premoženjskem področju in svobodno oblikovanje lastnega življenja. Čeprav Ustava Republike Slovenije zagotavlja in varuje pravico do zasebne lastnine, lastninska pravica ni absolutna. V skladu z ustavnimi in zakonskimi predpisi se jo lahko razlasti, oziroma omeji s pravico uporabe za določen čas ali obremeni z začasno ali trajno služnostjo. Postopek omejitve lastninske pravice v javnem interesu ni težaven, če je lastnik nepremičnine znan, drugače pa je v primeru, ko lastnik nepremičnine ni znan. Še preden vloži zahtevo za uvedbo postopka omejitve lastninske pravice, mora razlastitveni upravičenec lastniku nepremičnine vročiti ponudbo za odkup nepremičnine, kot to določa Zakon o urejanju prostora. Če lastnik ni znan, vročitev ponudbeni možna, zato je potrebno postaviti skrbnika za posebni primer neznanemu lastniku ali začasnega skrbnika v nepravdnem postopku. Skrbnika za posebni primer na podlagi Družinskega zakonika, prej veljavnega Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih,postavi Center za socialno delo, isti zakon pa omogoča, da skrbnika za posebni primer postavi tudi organ, pred katerim postopek teče. Postopek omejitve lastninske pravice ne more biti uveden, kadar ni znan lastnik nepremičnine, ki bi mu bila lahko vročena ponudba za odkup nepremičnine.Začasnega skrbnika v nepravdnem postopku na podlagi Zakona o dedovanju postavi sodišče. Za primerjavo in zaradi posredne povezanosti s temo diplomske naloge sem obravnaval tudi posledice in rešitve problema(ne)postavitve začasnega skrbnika v nepravdnem postopku na predlog lokalne skupnosti, ki izkazuje javni interes in potrebo po čim hitrejši uvedbi postopka omejitve lastninske pravice z vzpostavitvijo služnostne pravice na zadevni nepremičnini.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 2404; Prenosov: 148
 Celotno besedilo (1,27 MB) |
95. Uporaba brezpilotnih letalnikov in zasebnostJanez Obran, 2017 Opis: Moderna doba je s hitrim tehnološkim razvojem zelo razširila uporabo brezpilotnih letalnikov. Njihova uporaba se je postopoma s prvotnega obrambno-varnostnega področja razširila na civilno-komercialno področje. Brezpilotni letalniki namreč pripomorejo k učinkovitosti določenih opravil in dejavnosti, s čimer razbremenijo človeka. Na drugi strani pa prinaša njihova uporaba številna tveganja in nevarnosti, ki pomenijo poseg v ustavno zagotovljeno pravico do prostorske, komunikacijske in informacijske zasebnosti. Uporaba brezpilotnih letalnikov mora biti zato ustrezno normativno urejena in mora ustrezati ustavnopravnim standardom varstva zasebnosti. Na relaciji ukrepa in cilja je tako treba pretehtati in poiskati pravo sorazmerje med varnostjo državljanov na eni strani in človekovo pravico do zasebnosti na drugi strani. Zato je pomembno, da se pri analiziranju veljavnih predpisov sledi načelu sorazmernosti, opravi test legitimnosti in v nadaljevanju strogi test sorazmernosti, ki pokaže pravo sorazmerje in potrdi ali pa ovrže ustavno dopustnost posegov v pravico do zasebnosti. Za doseganje in učinkovito zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja lahko policija pri opravljanju določenih nalog uporablja brezpilotne letalnike. Vsak poseg v zasebnost pa je lahko le tolikšen, da se zagotovi pričakovana stopnja varnosti.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 2749; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,47 MB) |
96. |
97. |
98. Pritožba v upravnem sporuMaruša Hadžič Medja, 2018 Opis: Vsebina diplomske naloge se nanaša na pravico do pritožbe v upravnem sporu, ki jo zagotavlja že Ustava, zato mora biti ustrezno urejena tudi v postopku upravnega spora. Glede na ostale sodne postopke je omejena zaradi specifičnosti postopka, ki se začne že pred upravnim organom v postopku izdaje upravnega akta. Pri upravnem sporu gre za sodno kontrolo nad zakonitostjo delovanja uprave, s katero se varujejo pravice in pravni interesi posameznikov in pravnih oseb. V okviru upravnega spora sodniki, ki so vezani samo na Ustavo in zakon, odločajo o zakonitosti in pravilnosti aktov, izdanih s strani državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil. Zakon, ki ureja postopek upravnega spora, je Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), ki je bil sprejet leta 2006 z začetkom veljave leta 2007. V njem so urejena tudi pravna sredstva, ki so na voljo strankam upravnega spora.O pritožbi nad sodno odločbo prve stopnje odloča Vrhovno sodišče Republike Slovenije.Poleg pritožbe je zoper odločitev Upravnega sodišča mogoče vložiti tudi revizijo, ki pa je za razliko od pritožbe izredno pravno sredstvo. O reviziji je prav tako pristojno odločati Vrhovno sodišče. Od sprejetja novele Zakona o pravdnem postopku (ZPP-E) je revizija tudi v upravnem sporu urejena nekoliko drugače. Namen naloge je predstaviti institut pritožbe v procesu upravnega spora in ugotoviti, če ustreza merilom pravnega sredstva iz Ustave.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 28.09.2018; Ogledov: 2363; Prenosov: 320
Celotno besedilo (446,89 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
|
99. |
100. |
