111. |
112. |
113. |
114. |
115. |
116. |
117. Poslovni načrt - prvi podjetniški korak: ali je moja ideja realna?Tina Smolnikar, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno podjetje Tuja d.o.o., ki je bilo ustanovljeno leta 2008. Podjetje je družinsko in je bilo prvotno ustanovljeno za namen prenosa dejavnosti mizarske delavnice z očeta na sina. Do prenosa lastništva ni prišlo, zato se je podjetje preusmerilo na področje inženiringa in svetovanja, je pa želja po delovanju na področju lesarstva ostala. Prihod tretje generacije je prinesel nove ideje za nadaljevanje tradicije mizarstva.
V poslovnem načrtu bomo predstavili poslovno idejo za zagon enote podjetja s proizvodnjo trajnostno naravnanih izdelkov iz avtohtonega masivnega lesa v obstoječi delavnici starega očeta.
Ključne besede: masivni les, tradicija, mizarstvo, zagon proizvodnje, avtohtono, trajnostno.
Objavljeno v ReVIS: 22.09.2021; Ogledov: 1588; Prenosov: 127
 Celotno besedilo (1,55 MB) |
118. |
119. Spoprijemanje s stresom pri osebah s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeTina Župan, 2017, magistrsko delo Opis: Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so trajna vnetna obolenja prebavnega trakta,
predvsem črevesja. Pri nastanku, nihanju in poslabšanju bolezni ima veliko vlogo stres. Zato je
zelo pomembna posameznikova sposobnost za spoprijemanje s stresnimi dogodki.
Spoprijemanje s stresom je definirano kot stalen trud za spreminjanje kognitivnih in vedenjskih
načinov za obvladovanje specifičnih zunanjih in/ali notranjih zahtev, ki so ocenjene kot take,
ki so posamezniku v breme ali celo presegajo njegove spretnosti. Spoprijemanje lahko
raziskujemo na ravni mikro- in makrostrategij. Tujih raziskav na to temo je veliko, vendar v
Sloveniji še ni bilo izvedene nobene takšne. V teoretičnem delu magistrske naloge sta
predstavljeni temi KVČB in spoprijemanja s stresom, empirični del pa se ukvarja z načinom
spoprijemanja s stresom, ki se ga poslužujejo osebe s KVČB v slovenskem prostoru. V ta namen
je uporabljena metoda kvantitativne raziskave, natančneje »Ways of Coping Questionnaire«. V
raziskavo sta za namene primerjave zajeta dva vzorca, poleg skupine oseb s KVČB še skupina
oseb brez KVČB. V empiričnem delu so nadalje predstavljeni zbrani rezultati: osebe s KVČB
kot strategije za spoprijemanje s stresom uporabljajo predvsem načrtovano reševanje problema,
pozitivno prevrednotenje in iskanje socialne podpore. Več uporabljajo problemsko
osredotočenih strategij. Mikrostrategije in makrostrategije, ki jih uporabljajo osebe s KVČB, se
glede na pogostost rabe ne razlikujejo od strategij, ki jih uporabljajo osebe brez KVČB. Izjema
je le pozitivno prevrednotenje, ki se ga statistično pomembno v večji meri poslužujejo osebe
brez KVČB. Pridobljeni rezultati se ujemajo z nekaterimi tujimi raziskavami. Ugotovitve te
magistrske naloge ponujajo teoretično in praktično izhodišče za nadaljnje raziskave in
terapevtske implikacije.
Ključne besede: kronične bolezni, vnetne črevesne bolezni, stres, strategije, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1428; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,11 MB) |
120. Čustvena preobremenjenost psihosocialnih pomočnikov beguncem : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeTina Velišček, 2017, magistrsko delo Opis: Psihosocialni pomočniki beguncem so zaradi zahtevnosti, kaotičnosti in specifike dela
vsakodnevno izpostavljeni stresu in obremenjenosti na delovnem mestu. Soočanje s
travmami beguncev od njih terja veliko energije, zato so pogosto čustveno preobremenjeni
oziroma izgorevajo. Njihova čustvena preobremenjenost predstavlja problem, ki mu bo v
prihodnosti potrebno posvetiti veliko pozornosti. Od zdravja in dobrega počutja
psihosocialnih pomočnikov je namreč odvisna kakovost opravljanja njihovega dela, saj
negativnih posledic preobremenjenosti ne občutijo samo oni, ampak tudi njihovi uporabniki.
Magistrska naloga v teoretičnem delu predstavlja področje čustvene preobremenjenosti in
preučuje pojavnost znakov pri psihosocialnih pomočnikih, pri čemer se osredotoča na delo z
begunci. Vključuje tudi razmišljanje o tem, kako se s čustveno preobremenjenostjo soočati in
kako jo preprečevati. Empirični del zajema raziskavo, v kateri ugotavljamo prisotnost znakov
čustvene preobremenjenosti pri psihosocialnih pomočnikih beguncem ter preučujemo vlogo
organizacije v preprečevanju le-te. Odkrivamo tudi, v kolikšni meri psihosocialni pomočniki
beguncem znake preobremenjenosti prepoznavajo, na kakšne načine se z njo soočajo in s kom
se o njej najpogosteje pogovarjajo.
Ugotovili smo, da večina psihosocialnih pomočnikov beguncem ne kaže zaskrbljujočih
znakov čustvene preobremenjenosti oziroma izgorevanja. Ti se sicer pojavljajo, a pri večini
redko. Kljub temu da jih ustrezne organizacije v veliki meri seznanjajo z možnostjo čustvene
preobremenjenosti in jih izobražujejo o načinih, kako jo preprečevati in se z njo spopadati, je
psihosocialni pomočniki beguncem velikokrat ne zaznavajo. S čustveno preobremenjenostjo
se soočajo na različne načine, le redko pa poiščejo strokovno pomoč. Pri spopadanju z njo
najpogosteje poiščejo pomoč in podporo pri prijateljih in pri svojem mentorju oziroma
sodelavcih. Dokazali smo tudi pomembno vlogo organizacije, za katero psihosocialni
pomočniki beguncem delajo. Tisti, ki so deležni pomoči in podpore organizacije, kažejo manj
znakov čustvene preobremenjenosti kot tisti, ki pomoči niso deležni.
Ugotovitve raziskave lahko služijo ozaveščanju o problematiki čustvene preobremenjenosti in
izčrpanosti. Obenem so lahko vodilo posameznim psihosocialnim pomočnikom beguncem in
organizacijam, v katerih ti delajo, kako se z njo soočati. Nekaterih stisk in težav, ki jih
povzroča situacija, v kateri so begunci, ni mogoče popolnoma odpraviti. Breme, ki ga
psihosocialni pomočniki beguncem nosijo, pa lahko ublažimo z uporabo ukrepov na
individualni ravni in ravni organizacije.
Ključne besede: psihosocialni pomočniki, begunci, čustvena preobremenjenost, izgorelost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1661; Prenosov: 0 |
