Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 109
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
61.
Učinkovitost omejevalnih ukrepov Evropske unije za preprečevanje kibernetskih napadov
Anamarija Klemenčič, 2022

Opis: Kibernetski napadi v zadnjih letih predstavljajo vse večji globalni problem, zato je Evropska unija leta 2019 sprejela omejevalne ukrepe za preprečevanje kibernetskih napadov, s katerimi skuša omejiti nevarnost kiberkriminala v državah članicah. Magistrsko delo opredeljuje problematiko kibernetskih napadov na območju Evropske unije in skuša na podlagi različnih raziskovalnih metod določiti učinkovitost omejevalnih ukrepov, ki jih je Evropska unija sprejela zoper kibernetske napade. Teoretični del magistrskega dela posega predvsem po zgodovinski in deskriptivni metodi ter definira osnovne pojme in prikaže razvoj oziroma nastanek kibernetskih napadov in omejevalnih ukrepov v Evropski uniji. V raziskovalnem delu pa so z normativno analizo proučeni sekundarni pravni akti (s poudarkom na omejevalnih ukrepih), sprejeti za ohranjanje kibernetske varnosti. S primerjalnopravno metodo sta analizirana pravna sistema Republike Slovenije in Zvezne republike Nemčije na področju izvajanja omejevalnih ukrepov Evropske unije. Na koncu so določeni kriteriji oziroma merila, ki so v pomoč pri iskanju odgovora na ključno raziskovalno vprašanje. Ugotovitve glede učinkovitosti oziroma možnih izboljšav omejevalnih ukrepov Evropske unije so zbrane, predstavljene in ovrednotene v zaključku. Na podlagi izbranih meril je ugotovljeno, da omejevalni ukrepi Evropske unije vsebujejo nekatere pomanjkljivosti in nepopolnosti. Največji problem je izvajanje omejevalnih ukrepov v državah članicah, saj še vedno nista zagotovljena ustrezen nadzor in sodelovanje med državami članicami. Težave pa se pojavljajo tudi pri zagotavljanju učinkovitega sodnega varstva. V prihodnje bo zato treba graditi na izboljšanju pravnih aktov s slogovnega, pravnega, političnega in predvsem praktičnega vidika, kar lahko dosežemo z nadaljnjimi analizami in diskurzi. Magistrsko delo prispeva k nadgrajevanju in razvoju pravnih aktov Evropske unije in njihovemu učinkovitejšemu izvajanju. Raziskava lahko ključno prispeva k razumevanju nujnosti omejevalnih ukrepov za preprečevanje kibernetskih napadov, saj je področje kiberkriminala v pravni literaturi še dokaj neraziskano. Delo želi opozoriti na preteče kibernetske grožnje (npr. kibernetski terorizem in kibernetsko vojskovanje) in graditi na učinkovitosti sredstev, ki preprečujejo te grožnje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kibernetski napad, informacijski sistem, kibernetski kriminal, kibernetska varnost, Evropska unija, omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 553; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (1018,70 KB)

62.
Ureditev starostne meje pri postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo
Simona Legenič, 2022

Opis: Neplodnost je vse pogostejša, še posebej, ker se številni pari odločajo za otroke pozneje v življenju. Opredeljena je kot stanje, ko po enem letu poskusov zanositve ženska še vedno ne more zanositi. Pri ženskah, starejših od 35 let, je ta doba pol leta. Delež žensk, ki ne morejo zanositi, se z njihovo starostjo viša, ne glede na to, ali gre za spontane nosečnosti ali nosečnosti s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo. Prav tako pa na uspešnost zanositve vpliva tudi starost moškega. Vse več parov ima težave z zanositvijo in vse več je takšnih, ki so vključeni v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo. Uspešnost teh postopkov se z razvojem medicine povečuje, vendar pa se močno zmanjša s starostjo ženske. Po 40. letu starosti ženske se plodnost zmanjša kar za 95 %. Področje oploditve z biomedicinsko pomočjo je treba zelo dobro regulirati in nadzorovati, saj je lahko podvrženo možnosti hudih zlorab. Namen magistrskega dela je proučiti problematiko neplodnosti z vidika starostne meje. S pomočjo metode analize smo preučili domačo in tujo literaturo glede oploditve z biomedicinsko pomočjo in vpliva starosti. Z deskriptivno metodo smo opisovali pojme,kot sta neplodnost in oploditev z biomedicinsko pomočjo. Pomembna je tudi primerjalnopravna metoda, s pomočjo katere smo preučili tuje ureditve obravnavanega področja. Izvedli smo intervju s priznanim strokovnjakom na področju postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. V Evropi je zdravljenje neplodnosti s temi postopki v večini držav zakonsko urejeno, vendar se pogoji oziroma omejitve razlikujejo. Večina držav določa najvišjo starost ženske za vključitev v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki se giblje od 42, kot na primer Hrvaška, pa vse do 51 let za Bolgarijo. Nekaj držav je starostni pogoj uredilo z zakoni, druge s pravilniki oziroma smernicami. Večina držav – podobno kot Slovenija – v zakonu opredeljuje pogoj, da mora biti ženska v starosti primerni za rojevanje. Menimo, da je obstoječa slovenska ureditev ustrezna in ženskam ne omejuje pravic do postopkov oploditve. Tak način zajema širok izbor upravičenk in jih zakon ne omejuje z leti. Res pa je, da je za vključitev v postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo potrebno zdravo stanje reproduktivnega sistema vsake posameznice.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: neplodnost, oploditev z biomedicinsko pomočjo, zakonska ureditev, upravičenci, vpliv starosti
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 552; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (832,54 KB)

63.
Učinkovanje demografskih sprememb na volilno participacijo
Bojana Benkovič, 2023

Opis: Raziskovanje učinkovanja demografskih sprememb na volilno udeležbo na volitvah v Evropski parlament pomeni tematiziranje večjega volilnega vpliva starejših od volilnega vpliva mlajših. Spremembe v starostni strukturi prebivalstva pomenijo staranje volilnega telesa. Če to predstavlja problem, ga vidimo z vidika medgeneracijske pravičnosti. Že tako nizko participacijo na volitvah v Evropski parlament poslabšuje še nizka udeležba mladih. Kadar politična vključenost v premajhnem številu zadeva celotno generacijo, to predstavlja problem demokratične družbe, ki temelji na vključenosti. Vpliv demografskih sprememb na volilno telo ter nastajajoč prepad med mlado in starejšo generacijo kažejo na medgeneracijski demokratični deficit. Proces staranja v Sloveniji bo glede na demografske projekcije EUROPOP2013 in EUROPOP2019 intenzivnejši kot v drugih državah članicah Evropske unije, poleg tega pa se zaradi nizke rodnosti zmanjšuje delež otrok in mladostnikov, mladih volivcev. Raziskovalno smo preučevali kompleksna razmerja rezultatov volilne participacije v Evropski parlament, demografskih sprememb v Sloveniji in Evropski uniji in koncepta medgeneracijske pravičnosti, ki smo ga z vidika trajnostnega razvoja razširili v novo solidarnost, ki lahko kot ogrodje služi razvitju konkretnih strategij za obvladovanje dolgoživih družb Evrope, pri tem pa tudi povečanju volilne udeležbe na volitvah v Evropski parlament.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropska unija, Evropski parlament, volitve, volilna participacija, demografija, demografske spremembe, staranje prebivalstva, medgeneracijska pravičnost
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

64.
Institucionalni vidik evropskega zelenega dogovora
Katarina Lisec, 2023

Opis: Od sprejetja prvega Akcijskega programa za okolje iz leta 1973 do sprejetja evropskega zelenega dogovora leta 2019 je minilo 42 let, v katerih so se prizadevanja Evropske unije na področju okolja spremenila iz obrobnih v vodilni politični in gospodarski program Evropske unije za spopadanje z okoljskimi in podnebnimi izzivi. Zaradi večplastnosti, medsebojne povezanosti in kompleksnosti predlaganih ukrepov je predstavitev naletela na različne odzive, od vprašanj zakonitosti dogovora do vprašanj institucionalnih pristojnosti Evropske unije za izvedbo dogovora in od vprašanj dosegljivosti zastavljenih ciljev do vprašanj posledic predlaganih ukrepov za deležnike, zlasti države članice in njene prebivalce. Namen magistrskega dela je prikazati celostni pogled na evropski zeleni dogovor in na njegovi podlagi kritično oceniti interakcije med ključnimi deležniki, tj. Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropskim svetom pri sprejemanju, uresničevanju in izvajanju evropskega zelenega dogovora, prav tako pa opozoriti na vlogo in pomen držav članic v teh interakcijah. V magistrskem delu preučimo evropski zeleni dogovor in predstavimo ključna področja urejanja, zaveze in cilje, ki bodo vplivali na omenjene interakcije. Ugotovili smo, da vzpostavljeni sistem kontrol in ravnovesij med institucijami Evropske unije deluje, da uresničevanje evropskega zelenega dogovora poteka v skladu s pričakovano časovnico, da pa se v okviru izvajanja bodočih ukrepov nakazuje povečan interes držav članic za dosego lastnih ciljev in ambicij na področjih posebnega pomena zanje, kar bo po eni strani preizkusilo obstoječe mehanizme interakcij med deležniki (institucije Evropske unije in države članice), po drugi strani pa bo vplivalo na zmožnost uresničitve končnega cilja evropskega zelenega dogovora.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: evropski zeleni dogovor, Evropska komisija, Evropski parlament, Svet Evropske unije, Evropski svet, Evropska unija, države članice, institucije Evropske unije
Objavljeno: 27.06.2023; Ogledov: 443; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (640,53 KB)

65.
Omejevalni ukrepi Evropske unije proti Ruski federaciji zaradi Ukrajine
Nina Ternik, 2023

Opis: Omejevalni ukrepi, ki jih pogosto imenujemo tudi sankcije, so osnovno orodje skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije, katerih namen je doseči spremembe v politiki ali ravnanju tistih, zoper katere so uvedene. Pri njihovem sprejemanju se sledi ključnim ciljem, to so varovanje vrednot in temeljnih pravic, ohranjanje miru, podpiranje demokracije, pravne države in krepitev mednarodne varnosti. V diplomskem delu najprej teoretično opredelimo omejevalne ukrepe in pojasnimo njihovo pravno podlago. Omejevalni ukrepi se lahko uvedejo proti tretjim državam, organizacijam ali posameznikom. V ospredju tega dela pa so omejevalni ukrepi, ki jih Evropska unija sprejema že od leta 2014 proti Ruski federaciji. Ti ukrepi so bili sprva sprejeti zaradi nezakonite priključitve ukrajinskega polotoka Krim Rusiji, kasneje tudi zaradi ruskega priznanja neodvisnosti območij ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk in na odreditev napotitve ruskih oboroženih sil na ta območja ter zaradi njenega nezakonitega oboroženega napada na Ukrajino. S kvantitativno metodo dela so raziskani in analizirani sprejeti ukrepi ter preučene njihove posledice na rusko gospodarstvo. Te že kažejo svoj učinek, vendar, kot ugotovimo, še ne v celotni željeni meri, saj ruski napad na Ukrajino še traja.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: omejevalni ukrepi, skupna zunanja in varnostna politika, Evropska unija, vojaški napad, Ruska federacija, Ukrajina
Objavljeno: 09.10.2023; Ogledov: 375; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (427,13 KB)

66.
Reorganizacija slovenskih okrajnih sodišč
Nina Foršek, 2023

Opis: Že nekaj časa se pojavljajo razprave in premisleki o reorganizaciji sodstva v Republiki Sloveniji. Ker se med predlogi pojavlja tudi možnost ukinjanja manjših sodišč, nas je predvsem to spodbudilo k raziskovanju te teme. Magistrsko delo je sistematičen pregled sodne veje oblasti v Sloveniji s poudarkom na delovanju okrajnih sodišč, predvsem delovanje Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni. Na podlagi primerjave sodnega sistema Republike Slovenije s primerjavo sodnih sistemov Nemčije, Avstrije in Hrvaške, predvsem na področju zapuščinskih in zemljiškoknjižnih postopkov, na podlagi primerjave nekaterih okrajnih sodišč v Sloveniji ter statističnih poročil o delovanju teh sodišč, pa tudi na podlagi preučitve anket med zaposlenimi na Okrožnem sodišču v Murski Soboti ter med notarji in odvetniki smo ugotovili, da je slovenski sodni sistem ustrezno organiziran, vendar so ponekod potrebne določene spremembe. Reorganizacija prvostopenjskega sodstva bi bila potrebna in smiselna v določenem obsegu, na primer z uvedbo enotnega sodnika prve stopnje, ki bo bodisi na okrajnem ali okrožnem sodišču, morda tudi s preoblikovanjem okrajnih sodišč, da bi ta postala izpostave okrožnih sodišč. Glede zapuščinskih postopkov smo ugotovili, da je takšen sistem, kot ga imamo v Republiki Sloveniji na okrajnih sodiščih, lahko dober zgled ostalim tujim sodiščem in v tem delu reorganizacija ni potrebna. Prav tako ni potrebe po reorganizaciji zemljiške knjige, saj kazalniki uspešnosti kažejo na učinkovitost obstoječega sistema. Vsi ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko reorganizacije sodstva.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sodstvo, ukinjanje okrajnih sodišč, reorganizacija, zapuščinski postopki, zemljiška knjiga
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

67.
68.
Stanovanjska gradnja in evropska shema za okoljsko poročanje Level(s)
Katarina Barlič, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava področje stanovanjske gradnje in shemo za okoljsko poročanje Level(s). Obravnava stanovanjsko problematiko, dotakne se tako pomanjkanja stanovanj kot tudi problema nehomogene in nekakovostne gradnje. Izpostavlja pomen trajnostnega načrtovanja. Za potrebe magistrskega dela smo izbrali nepozidano stavbno zemljišče, za katerega smo s pomočjo sheme Level(s) zastavili osnovne cilje, ki naj bi jih načrtovana stanovanjska gradnja dosegla. Prvi, teoretični del magistrskega dela temelji na pregledu literature s področja stanovanjske in trajnostne gradnje, na analizi sheme za okoljsko poročanje Level(s) in na pregledu regulative. V drugem, empiričnem delu smo predstavili stanovanjsko gradnjo na območju z oznako urejanja prostora DŽ-54, predstavili smo makro, mezo in mikro lokacijo ter izpostavili tipologije, ki pridejo v poštev pri načrtovanju stanovanjske gradnje. Za obravnavano območje smo preučili veljavno prostorsko zakonodajo ter na primeru načrtovanja stanovanjske gradnje uporabili shemo za okoljsko poročanje Level(s). Evropska shema za okoljsko poročanje Level(s) je sestavljena iz šestih makro ciljev, za dosego katerih je predvidena uporaba kazalnikov. Pri shemi smo uporabili kazalnike, ki so obvezni za uporabo sheme Level(s). S pomočjo zbrane literature smo si na podlagi podobnosti zastavili cilje za fazo načrtovanja projekta stanovanjske gradnje na obravnavanem območju. S tem smo zastavili izhodišča za zasnovo modela ocenjevanja trajnostnega potenciala projektov, ki ga bo mogoče uporabiti tudi v prihodnje. Ugotovili smo, da omejitve in pogoji na izbrani lokaciji omogočajo razvoj strnjene stanovanjske gradnje. Ugotovili smo tudi, da je zasnova projekta načrtovanja stanovanjske gradnje na obravnavanem območju s pomočjo uporabe Sheme Level(s) kompleksna, pri čemer trajnostni kriteriji stavb še niso dovolj uveljavljeni.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 20.02.2020; Ogledov: 1948; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

69.
Ustavni sistemi enklav
Katarina Štekar, 2020

Opis: Enklava je del ozemlja, ki je obkroţen z ozemljem druge drţave. Poznamo več vrst enklav, in sicer razdelimo jih lahko v tri glavne skupine: enklave kot suverene drţave, nesuverene enklave in enklave na drţavni ravni. Vsaka skupina enklav se še naprej deli v podskupine. V magistrskem delu je več poudarka na suverenih enklavah, ki pa jih tudi ni veliko. Na svetu je samo šest takšnih drţav: Kraljevina Lesoto, San Marino, Vatikanska mestna drţava, Gambija, Sultanat Brunej in Kneţevina Monako. Poleg instituta enklav magistrsko delo obsega tudi ustavne sisteme teh drţav. Omeniti pa je treba še izraz eksklava. Eksklava je ozemlje, obkroţeno z ozemljem dveh tujih drţav. Izrazov med seboj ne moremo enačiti, ker obstajajo nekateri primeri, kjer ne moremo uporabiti obeh izrazov. V veliki večini primerov je isto ozemlje enklava v razmerju do tuje drţave, ki jo obkroţa, in hkrati tudi eksklava v razmerju do svoje matične drţave. Odvisno je le od tega, kateri odnos ţelimo izpostaviti. Če imamo v mislih razmerje z matično drţavo, gre za eksklavo, če pa imamo v mislih razmerje s tujo drţavo, gre za enklavo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: enklava, ustavni sistem, Kraljevina Lesoto, človekove pravice, Kneţevina Monako, San Marino, Vatikan, Gambija, Sultanat Brunej
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 1943; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

70.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh