51. Vpliv Brexita na britanski in evropski nepremičninski trgVesna Cajnkar, 2019 Abstract: Osrednja točka zanimanja sledečega diplomskega dela bo nepremičninski sektor v Angliji in prestolnici Londonu in to, kako bo brexit vplival nanj. V več napovedih z različnim izidom je ena pot izrazito negativna in druga pozitivna. Ena predlaga padec cen, druga pa napoveduje enakomeren rezultat zaradi nenehnega priseljevanja in razvoja. Zanimalo nas bo, kakšen bo dobiček na celini in ali bo prišlo do porasta povpraševanja v določenih mestih, kot so Frankfurt, Berlin, München, Hamburg in Dublin, Pariz, Reykjavík itd., ki že hitro pridobivajo zanimanje vlagateljev, kar vodi do znatnega porasta obsega transakcij. To bo zlasti na uveljavljenih lokacijah vplivalo na povpraševanje po prostoru. Frankfurt bo imel glavno vlogo pri tekmovanju za podjetja, saj ima konkurenčno infrastrukturo in je dokazal, da so pomembne finančne institucije pripravljene tam ustanoviti svojo prisotnost. Trg nepremičnin je zaradi referenduma o izstopu iz Evropske unije leta 2016 prizadela počasnejša gospodarska rast in stiskanje dohodkov potrošnikov. Pospeševanje letne rasti cen nepremičnin je nekoliko presenetljivo in pomanjkanje ponudbe bo verjetno ključni dejavnik pri oblikovanju cen stanovanj. Povečanje stopenj prostih delovnih mest, znižanje najemnin in zmanjšanje naložbenih izdatkov bi bile lahko posledice za trg nepremičnin v Londonu, če Velika Britanija zapusti EU. Udeleženci na trgu so navedli, da se vsaj v glavnem segmentu v Londonu ne pričakuje nadaljnjega porasta. Kratkoročno in v primeru večine nepremičnin se ne pričakuje negativne spremembe dobičkonosnosti. Ker se napovedi in rezultati ne ujemajo, je nadaljnje pregledovanje premikov na trgu nepremičnin bistveno za pridobitev širše slike.
Found in: osebi
Published: 14.01.2020; Views: 1552; Downloads: 109
 Fulltext (0,00 KB)
This document has many files! More...
|
52. |
53. |
54. |
55. |
56. |
57. Kakovost življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju iz njihove perspektiveBrigita Zahirović, 2015 Abstract: V magistrski nalogi raziskujemo kakovost življenja oseb z motnjami v duševnem razvoju iz
njihove perspektive in zadovoljstvo teh oseb s posameznimi področji njihovega življenja. V
teoretičnem delu predstavimo pojem in kategorizacijo oseb z motnjami v duševnem razvoju,
različne opredelitve kakovosti življenja ter predloge za merjenje kakovosti življenja.
Raziskavo izpeljemo na kvalitativen način, in sicer z metodo intervjuja. Zanima nas, katera
področja prispevajo k zadovoljstvu in kakovosti življenja oseb z motnjami v duševnem
razvoju in kako ta področja le-te osebe ocenjujejo. Intervjuvamo tri skupine, in sicer osebe z
motnjami v duševnem razvoju, njihove svojce ter strokovne delavce. Na podlagi odgovorov
preučujemo, kakšno je zadovoljstvo oseb z motnjami v duševnem razvoju v življenju in
kakšna mnenja imajo o tem njihovi svojci in strokovni delavci. Na podlagi tega ugotavljamo
skladnost pogledov med temi tremi skupinami. Po analizi rezultatov in razpravi nalogo
zaključimo z zaključkom, kjer podamo strnjene ugotovitve raziskave.
Found in: osebi
Keywords: osebe z motnjami v duševnem razvoju, kakovost življenja, zadovoljstvo, življenje v ustanovah, magistrske naloge
Published: 15.06.2021; Views: 905; Downloads: 0 |
58. |
59. Relevantnost dvofaktorske motivacijske teorije pri generaciji X in YVesna Rejec, 2012 Abstract: Doktorska disertacija spada v širše sociološko polje, saj govori o kompleksni problematiki
relevantnosti Herzbergove dvofaktorske motivacijske teorije, pri čemer se v ospredje
postavlja raziskovalni interes generacijske stratifikacije specifične generacije v današnjem
slovenskem sociološko-kulturološkem kontekstu. Glede na vsakdanjo percepcijo življenja,
torej glede na vrednote, narodnostno poreklo, življenjske izkušnje, poklicno usmerjenost in
demografske značilnosti okolja, iz katerega prihajamo, imamo ljudje lahko zelo različne
interpretacije stvarnosti. V pričujoči disertaciji se fokusiramo na generacijsko, torej starostno
stratifikacijo pripadnikov generacije X in Y v povezavi z motivacijskim okvirom, znotraj
katerega pripadniki obeh generacij delujejo. Dileme, s katerimi smo se v pričujoči doktorski
disertaciji ukvarjali, se nanašajo na vprašanja, ali za motivacijo predstavnikov generacije Y
res veljajo drugačni pristopi kot doslej? So jim v primerjavi s predstavniki generacije X za
notranji delovni zagon res pomembnejši drugi motivacijski dejavniki? Zanimalo nas je torej,
ali med obema generacijama res obstajajo takšne razlike, da bi lahko upravičeno govorili o
generacijski raznolikosti. Za osnovni raziskovalni okvir nam je služila Herzbergova
dvofaktorska motivacijska teorija, ki smo jo z obsežnim teoretičnim študijem razširili na
dodatne dejavnike, ki jih Herzberg v svoje preučevanje ni vključil, so pa zadnje študije mladih
generacij pokazale, da so mladim pomembni. V okviru Herzbergove teorije nas je zanimalo
tudi, ali je teorija dovolj robustna, da se je obdržala skozi čas, in ali je njena aplikacija za
slovenski prostor sploh relevantna. Končni cilj disertacije pa je bila formulacija
motivacijskega modela za povprečnega predstavnika generacije X in povprečnega
predstavnika generacije Y.
Predstavnike obeh generacij smo najprej preučili skozi obsežen znanstveni in literarni korpus,
nato pa preučevali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami, s katerimi smo odgovarjali
na v uvodu postavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Tako kvalitativna kot tudi
kvantitativna analiza sta pokazali, da se dejavniki, ki jim predstavniki ene in druge generacije
pripisujejo ključen pomen, med seboj razlikujejo. Nadalje smo ugotovili, da prav tako obstaja
razlika, katerim izmed teh dejavnikom pripadniki generacije X in Y pripisujejo vlogo
motivatorja in katerim vlogo higienika. Iz vsega zgoraj naštetega smo torej sklenili, da obstaja
dovolj očitna empirična evidenca, da lahko legitimno in z vso relevantnostjo govorimo o
generacijski raznolikosti tudi v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem okolju. Kot
eden izmed raziskovalnih ciljev je bilo tudi vprašanje, ali je Herzbergova teorija dovolj
robustna, da se je obdržala več kot pol stoletja. Ugotovili smo, da sicer osnovni skelet teorije
še stoji, vendar so družbene spremembe vplivale na spremenjeno konotacijo dejavnikov – iz
higienikov v motivatorje in vice versa.
Pojem generacijske raznolikosti in z njo povezane motivacije je v slovenskem prostoru še
precej neraziskana tema in s pričujočo doktorsko disertacijo smo želeli ravno na tem področju
dodati svoj znanstveni prispevek k teoriji motivacije.
Found in: osebi
Keywords: motivacija, motivacijske teorije, Herzberg, generacijske razlike, generacija X, generacija Y, doktorska disertacija
Published: 28.07.2021; Views: 1076; Downloads: 82
 Fulltext (7,07 MB) |
60. Spremembe v financiranju visokega šolstva v razmerah gospodarske in finančne krizeVesna Skrbinjek, 2015 Abstract: Družbe znanja poudarjajo pomen izobraževanja kot enega izmed ključnih dejavnikov
gospodarskega in družbenega napredka. Posledično se akumuliranju človeškega kapitala
pripisuje mnogo pozitivnih učinkov, ki se kažejo skozi ekonomske in neekonomske koristi tako
na ravni posameznika kot celotne družbe. V evropskem visokošolskem prostoru se javno
financiranje visokega šolstva utemeljuje predvsem zaradi njegove družbeno odgovorne vloge,
zaradi česar so pričakovanja družbe do visokošolskih zavodov vse večja. Globalna gospodarska
in finančna kriza je pričakovanja družbe do visokega šolstva še povečala, vendar pa se obseg
javnih sredstev za visoko šolstvo v državah zaradi njenega negativnega učinka pomembno
spreminja, še posebej v tistih, ki jih je gospodarska in finančna kriza ekonomsko bolj oslabila.
Namen doktorske disertacije je z izsledki raziskave obogatiti področje financiranja visokega
šolstva s spoznanji o učinkih globalne gospodarske in finančne krize na evropske visokošolske
sisteme v smislu ugotavljanja sprememb razpoložljivosti finančnih sredstev za visoko šolstvo,
sprememb v povpraševanju po visokem šolstvu in sprememb števila diplomantov v povezavi z
visokošolskim trgom dela. Naše osrednje raziskovalno vprašanje se tako glasi, kako se v
razmerah globalne finančne in gospodarske krize spreminja financiranje visokega šolstva v
evropskih državah glede na specifične razmere v njihovih gospodarstvih. Pri raziskovanju
sprememb financiranja visokega šolstva smo obravnavane države glede na učinek globalne
gospodarske in finančne krize na njihova gospodarstva razdelili v dve skupini: gospodarsko
bolj oslabljene in gospodarsko manj oslabljene države. Na osnovi dobljenih dveh skupin smo
primerjalno raziskovali spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja med letoma 2008
in 2011, torej vse od začetka globalne gospodarske in finančne krize do zadnjega leta, za
katerega smo imeli na voljo podatke. Spremembe v financiranju terciarnega izobraževanja smo
primerjali med skupinama in znotraj skupin.
Ugotovili smo, da so se javni izdatki za visoko šolstvo glede na druge javne porabnike
spreminjali manj, prav tako tudi v primerjavi z javnimi izdatki za izobraževanje. V začetnih
letih krize so se javni izdatki za visoko šolstvo v gospodarsko bolj oslabljenih državah zniževali
manj, medtem ko so se zaradi dolgotrajnosti in poglabljanja krize v kasnejših letih krize
zniževali bolj. Predvsem države, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev v visoko šolstvo (v
deležu bruto domačega proizvoda; v nadaljevanju BDP), so ta vlaganja med krizo tudi ohranile
oziroma povečale. Ko upoštevamo vlaganja v visoko šolstvo, prilagojena glede na vpisane
študente, ugotavljamo, da so se naložbe v tem pogledu znižale predvsem zaradi povečanega
povpraševanja.
Ugotavljamo tudi, da so gospodarsko bolj oslabljene države javne izdatke za pomoči študentom
ohranjale bolj kot neposredne javne izdatke za visokošolske zavode (kar pa ne velja za
Slovenijo). V gospodarsko manj oslabljenih državah so države, ki so pred krizo vlagale visok
delež BDP-ja v visoko šolstvo, bolj krčile sredstva, namenjena pomoči študentom, kot sredstva
za visokošolske zavode. Prepoznavamo, da so mehanizme in instrumente financiranja visokega
šolstva v nekaterih državah spreminjali v smeri večje učinkovitosti, vendar to ni nujno posledica
učinka krize. Predvsem v gospodarsko bolj oslabljenih državah se je na institucionalni ravni
sprejelo več ukrepov racionalizacije sredstev, kar je vodilo tudi do zniževanja števila
zaposlenega akademskega osebja.
Povpraševanje po visokem šolstvu je bilo sicer večje v gospodarsko manj oslabljenih državah,
vendar se je delež mladih v najznačilnejši starostni skupini, ki se vpisuje v visoko šolstvo, v
gospodarsko bolj oslabljenih državah močno znižal. Bruto stopnja vpisa je bila tako višja v
gospodarsko bolj oslabljenih državah, čeprav tega nismo mogli potrditi na primeru Slovenije.
Med gospodarsko manj oslabljenimi in gospodarsko bolj oslabljenimi državami smo ugotovili
statistično značilne razlike v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov, kjer je bila
sprememba statistično značilno višja v gospodarsko bolj oslabljenih državah. Statistično
značilnih razlik v povečanju diplomantov med skupinama nismo potrdili, ugotovili pa smo, da
so med državami, ki so pred krizo vlagale veliko sredstev na študenta, in državami, ki so pred
krizo vlagale malo sredstev na študenta, statistično značilne razlike tako v spremembi rasti
števila diplomantov kot v spremembi stopnje brezposelnosti diplomantov.
Študija primera Slovenije je pokazala, da obstajajo tudi razlike med državami znotraj skupine
gospodarsko bolj oslabljenih držav, kamor se je uvrstila tudi Slovenija. Znižanja javnih
izdatkov za visoko šolstvo so se sicer podobno začela šele ob poglabljanju krize, vendar so se
javni izdatki za pomoči študentom znižali bolj kot javni izdatki za visokošolske zavode. Prav
tako se je način financiranja v letu 2011 spremenil, da v manjši meri upošteva elemente
uspešnosti. Hkrati ugotavljamo, da število študentov zaradi demografije upada bolj kot v ostalih
gospodarsko bolj oslabljenih državah. Število diplomantov se je v Sloveniji, nasprotno,
povečevalo bolj v skladu z gospodarsko manj oslabljenimi državami, kar lahko pripišemo
ukrepom racionalizacije sredstev s strani vlade. Prehod diplomantov na trg dela pa je težak, kar
se posledično kaže s povečevanjem stopnje njihove brezposelnosti.
Naše ugotovitve prispevajo novo znanje in razmislek o učinku gospodarske in finančne krize
na spremembe financiranja visokega šolstva, na podlagi česar se lahko oblikujejo priporočila
visokošolskim politikam za doseganje boljših rezultatov v visokem šolstvu in družbi kot celoti.
Found in: osebi
Keywords: financiranje visokega šolstva, gospodarska in finančna kriza, javna sredstva, povpraševanje po terciarnem izobraževanju, brezposelnost diplomantov
Published: 28.07.2021; Views: 974; Downloads: 54
Fulltext (4,24 MB) |
