Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 25 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
Določitev preživnine, zvišanje/znižanje preživnine
Gordana Trivunović, 2021

Opis: V družini ima vsak subjekt svoje pravice in dolžnosti, ki jih mora uresničevati na podlagi zakona ali pa dogovora. V diplomski nalogi bo predstavljen eden izmed temeljnih institutov družinskega prava, ki je urejen z Družinskim zakonikom. Osredotočili se bomo na dolžnost preživljanja otrok, saj so ti najbolj ranljiva skupina družbe, ki ne morejo poskrbeti sami zase, zato morajo starši poskrbeti za uresničevanje njihovega fizičnega in socialnega razvoja preko instituta preživnine. Dolžnost preživljanja otrok je poleg starša, ki živi z otrokom v življenjski skupnosti, dolžen izpolnjevati tudi starš, ki mu ni dodeljena skrb za otroka, saj odpoved pravici do skrbi in stikov z otrokom, ne izključuje dolžnosti posameznika za preživljanje. Upravičenci do preživnine so poleg otrok tudi zakonski in zunajzakonski partnerji ter nepriskrbljeni starši. S pomočjo različnih metod raziskovanja (analitično, komparativno ter deskriptivno metodo razlage) bomo skušali razložiti nekatere specifične značilnosti instituta na podlagi zakonskih določb ter sodne prakse. Namen diplomske naloge je prikazati, kako se določi preživnina, kaj vse vpliva na višino preživnine ter katere pravno relevantne okoliščine vplivajo na njeno spremembo. Preživnina se lahko uresničuje na več načinov, in sicer v obliki denarnega zneska ali kako drugače, pomembno je, da je to v korist upravičenca, v konkretnem primeru, otroka. Nazadnje bomo ugotavljali tudi, kdo so upravičenci do povračila stroškov za preživljanje. Cilj diplomske naloge je, s pomočjo zakona in sodne prakse prikazati sam proces določanja preživnine ter vpliv okoliščin na zvišanje oziroma znižanje preživnine
Najdeno v: osebi
Ključne besede: preživnina, obveznost preživljanja, določitev preživnine, zvišanje/znižanje preživnine, povračilo stroškov preživljanja
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 940; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (395,37 KB)

22.
Primerjava dobrih praks varovanja človekovega dostojanstva v slovenskem in norveškem zapornem sistemu
Gordana Šket, 2020

Opis: Magistrsko delo je nastalo v želji izboljšanja varovanja človekovih pravic in dostojanstva v slovenskih zaporih. Za primerjavo se nam je zaradi dokumentarne serije, ki smo jo gledali na Netflixu, imenovane Inside the world's toughests prisons, zdela najbolj primerna Norveška. Na kanalu YouTube smo pogledali filmčke o nekaterih norveških zaporih, ki so v teh posnetkih predstavljeni kot najbolj humani zapori na svetu. V magistrskem delu so predstavljeni in z norveškim sistemom primerjani ter analizirani postopki, ki jih zaposleni v Oddelku za varnost vsakodnevno izvajamo in ki lahko v veliki meri posegajo v človekovo dostojanstvo in varovanje tega. Ohranjanje človekovega dostojanstva je, še posebej v ustanovi, kot je zapor, izrednega pomena. Zaprte osebe so med prestajanjem zaporne kazni izpostavljene raznim situacijam ter postopkom, ki lahko vsakemu posamezniku posebej pomenijo razvrednotenje njegovega dostojanstva in kršitve njegovih pravic. V vseh zapornih sistemih, tudi v slovenskem in norveškem, so postopki, ki so z vidika varovanja človekovega dostojanstva težavni, a se jim ni moč izogniti ali jih preprečiti, saj so obvezen sestavni del prestajanja zaporne kazni. Pri teh postopkih je težko ohranjati človekovo dostojanstvo, tako na strani zaprte osebe kot na strani zaposlenih. V magistrskem delu smo proučili način izvajanja teh postopkov v enem in drugem sistemu. Ugotovili smo, kateri sistem je človeku bolj prijazen in bolje poskrbi za človekovo dostojanstvo ter kateri primeri dobrih praks so tisti, ki bi jih Slovenija morala prenesti v svoj zaporni sistem tako, da bi zagotovila večje človekovo dostojanstvo tako za zaprte osebe kot tudi za zaposlene v zaporih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zapor, človekovo dostojanstvo, pravosodni policist, obsojenci, kazen
Objavljeno: 16.02.2022; Ogledov: 905; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

23.
Inovacije v organizacijah kot posledica pandemije covid-19
Gordana Poštrak, 2022

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 413; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (497,69 KB)

24.
Vzpon talibanov na oblast: vzroki in posledice
Gordana Đukić, 2023

Opis: Namen magistrske naloge je preučiti, kateri so glavni vzroki vzpona talibanov na oblast v Afganistanu leta 2021 in kakšne so družbene ter gospodarske posledice tega dejanja. Cilj naloge je analizirati talibanski režim, opredeliti talibane, jih zgodovinsko umestiti in predstaviti temeljne značilnosti talibanske Islamske države. Hkrati skušamo skozi samo nalogo odgovoriti na vprašanje, kaj je talibanom omogočilo, da so po umiku zahodnih sil tako hitro prevzeli oblast v Afganistanu. Z uporabo metodologije pregleda literature ter analitičnega pristopa pri obravnavi teme so rezultati pokazali, da je ponovni vzpon talibanov tako politična kot tudi gospodarska in socialna travma za veliko večino Afganistancev. Za pridobitev splošne slike o predmetu raziskovanja smo uporabili monografsko literaturo in elektronske vire, pri čemer smo upoštevali kriterij jezikovnega izražanja, časovno obdobje, poudarek teme in vrste objav. Pregledali in primerjali smo podatke ter mnenja različnih avtorjev in za opis kronologije dogodkov uporabili analizo zgodovinskega razvoja in deskriptivno metodo. Pri opredeljevanju družbenih pojmov smo si pomagali še z metodo definicije in klasifikacije. S pomočjo indukcije in primerjalnih analiz smo nato ustrezno povzeli raziskave, strokovne in znanstvene študije ter oblikovali splošne zaključke. Dokazali smo, da je vrnitev talibanov na oblast pomenila poslabšanje razvoja Afganistana in napredek na področju človekovih pravic. Zelo negativne so posledice na gospodarske razmere in tekom naloge smo prišli do zaključka, da se bo poslabšanje gospodarstva v tej državi nadaljevalo vsaj še nekaj let. Razloge za to lahko iščemo v tako imenovani »vojni ekonomiji«, katero smo na področju Afganistana tudi podrobneje razložili. Posledično afganistanska vlada ni bila nikoli spodbujena, da vzpostavi učinkovito poklicno vojsko, zajezi čezmerno korupcijo, izboljša zagotavljanje javnih storitev in izboljša življenje navadnih Afganistancev. Neuspeh mednarodnih sil pa v resnici predstavlja veliko dodatno spodbudo tudi za vse ostale islamistične teroristične mreže po vsem svetu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: talibani, vojna, mir, ljudsko pravo, korupcija, gospodarstvo, vojna ekonomija
Objavljeno: 07.12.2023; Ogledov: 275; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

25.
ANALIZA GLOBALIZACIJSKIH IN DEGLOBALIZACIJSKIH PROCESOV NA PRIMERU RUSKE FEDERACIJE IN ISLAMSKE REPUBLIKE IRAN
Gordana Marković, 2023

Opis: Magistrsko delo se ukvarja s procesi globalizacije in deglobalizacije na primeru Ruske federacije in Islamske republike Iran. Tekom raziskave ugotavljamo, kako globalni procesi, tokovi in strukture vplivajo na obe državi in njuno suverenost. S podrobnejšim prikazom novejše politične zgodovine obeh držav in njunih režimov skozi določeno obdobje, analiziramo proces avtokratizacije Rusije in Irana, kateremu smo predvsem priča v zadnjem desetletju. Prav tako analiziramo in primerjamo politične, gospodarske in druge bilateralne odnose Rusije in Irana; kje so njune skupne točke in pri katerih stališčih se razlikujeta. To se nam zdi pomembno v času, ko se obe državi soočata z mednarodnimi sankcijami in zmanjšano zunanjo trgovino. Obe državi sta tako na nek način primorani iskati nove zaveznike ter nove izvozne trge in tržne strategije. Ravno zaradi tega se obe državi zapirata za Zahod in odpirata k novim azijskim, afriškim in latinskoameriškim trgom in tam iščeta svoje strateške partnerje. Odnosi Rusije in Irana do globalnih in regionalnih struktur so se v zadnjem obdobju poslabšali, zato se obe državi vključujeta v druge pomembne regionalne strukture, ki niso obsodile ruske invazije na Ukrajino in Rusiji niso uvedle sankcij. V teh strukturah Rusija še vedno velja za pomembnega globalnega akterja, Iran pa, kot država opazovalka, po večletni izolaciji marsikje dobiva priložnost vključitve v mednarodno okolje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: globalizacija, deglobalizacija, politični vidik, nacionalna država, avtokratizacija, globalne in regionalne strukture, zunanja politika, Ruska federacija, Islamska republika Iran
Objavljeno: 09.12.2023; Ogledov: 256; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh