41. Pravni postopki izvedenca za slikovno gradivo, fotografijo in video na področju civilnega, gospodarskega, delovno-socialnega in kazenskega pravaKatarina Podgoršek, 2018 Abstract: Izvedenca na področju slikovnega gradiva, fotografije in videa se razumeva kot znanstveno osebo (izvedenec kot iudex facti), ki v sklopu svojih znanj in dognanj ter stalnega izobraževanja, na podlagi imenovanja,postane sodnikov pomočnik (bonus instructor iudicis). Izvedeništvo je samostojno dokazno sredstvo, ki velja za posebno dokazno sredstvo. Delo sodnega izvedenca urejata Zakon o sodiščih (ZS) in Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Za imenovanje sodnega izvedenca iz področja slikovnega gradiva, fotografije in videa, je potrebno izpolnjevati pogoje iz 87. člena ZS, izkazati poznavanje pravnih vsebin in posebna strokovna znanja, predpisana v sklopu izobraževalnih vsebin posameznega področja za sodne izvedence, sodne cenilce in tolmače. Dokazna vrednost slikovnega gradiva, fotografije in videa se v posameznih pravnih postopkih obravnava glede na način pridobitve in izvedbe dokazovanja. Zato je zelo pomembno, da ima sodni izvedenec formalno pridobljeno strokovno znanje in izkušnje s področja slikovnega gradiva, fotografije in videa. Za njegovo imenovanje pa je pomembna tudi ustrezna izpeljava preizkusa strokovnih znanj. Vsi ti elementi so podlaga za kvalitetno izpeljan izvid (visum repertum) in strokovno, na laičen način, napisano mnenje (parere).Ugotovitve na podlagi zbranih razpoložljivih podatkov o ustreznosti postopka imenovanja in zahtevanega strokovnega znanja ter izkazanih potreb po sodnem izvedencu za področje slikovnega gradiva, fotografije in videa v sodnih postopkih so podane v zaključku naloge.
Found in: osebi
Keywords: sodni izvedenec, slikovno gradivo, izobraževanje, imenovanje, pravni postopki
Published: 25.09.2018; Views: 2626; Downloads: 139
 Fulltext (3,14 MB) |
42. |
43. Unija kapitalskih trgovJaka Rogelj, 2019 Abstract: Unija kapitalskih trgov je ideja Evropske komisije pod vodstvom Jeana-Clauda Junckerja, in sicer kako dokončati notranji trg Evropske unije. Skozi zgodovino je namreč več komisij poskušalo doseči popolno integracijo notranjega trga, še posebej dela o pretoku kapitala, vendar so bili vsi poskusi do zadnjega neuspešni. V diplomskem delu sta uporabljeni zgodovinska metoda z namenom orisa začetkov prostega pretoka kapitala in deskriptivna metoda, s katero je opisana pot, ki jo je prehodila ideja o Uniji kapitalskih trgov, pri odgovorih na zastavljena vprašanja pa sta bili uporabljeni predvsem metoda analize in metoda sinteze. Cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali je Evropski komisiji uspelo doseči zastavljene cilje o ustanovitvi Unije kapitalskih trgov, katera zakonodaja je bila sprejeta na tem področju ter kaj je bilo spremenjeno in s katerim namenom oziroma kaj posamezna novost predstavlja pri gradnji Unije kapitalskih trgov. Preučena literatura ter analiza zakonodaje in drugih gradiv sta pripeljali do ugotovitve, da je Evropski komisiji uspelo postaviti temelje kapitalske unije. To pomeni, da so bili sprejeti bistveni zakonodajni akti, ki jih je predlagala Evropska komisija in ki predstavljajo gradnike zagona integriranega trga kapitala. Kljub postavljenim temeljem pa se zdi, da Unija kapitalskih trgov še nekaj časa ne bo delovala na način, na kakršnega je bila zamišljena. Šele ko bo Unija kapitalskih trgov prešla v kri resničnih uporabnikov in šele ko se bodo s pomočjo prakse temelji, ki jih je uspešno postavila Evropska komisija, razvijali naprej, bo mogoče govoriti o Uniji kapitalskih trgov, kot si jo je zamislila Junckerjeva komisija.
Found in: osebi
Published: 19.09.2019; Views: 2470; Downloads: 216
Fulltext (370,42 KB) |
44. Analiza sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi Avstrija proti Nemčiji (C-591/17)Manca Zemljič, 2019 Abstract: Osrednji del diplomskega dela predstavlja analiza nedavno sprejete sodbe SEU v zadevi Avstrija proti Nemčiji (C-591/17) glede načela prepovedi diskriminacije na podlagi državljanstva, ki v strokovni literaturi še ni (obsežno) preučena. S pomočjo deskriptivne metode smo predstavili tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti po pravu EU. Z uporabo zgodovinske metode smo si pomagali pri prikazu dosedanje sodne prakse SEU v zadevah, ki so potekale na podlagi 259. člena PDEU. Za preučitev sodbe je bila ključna metoda analize. V sklepnem delu diplomskega dela smo uporabili metodo sinteze. Pojasnili smo razloge, zaradi katerih je postopek, v katerem tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti vloži država članica EU proti drugi državi članici EU, izjemno redek. Ključne pa so ugotovitve, ki se nanašajo na preučitev sodbe SEU v zadevi Avstrija proti Nemčiji. Predstavili smo ozadje primera in kot ključni argument SEU izpostavili ugotovitve, ki izhajajo iz presoje prvega očitka, v katerem je bilo ugotovljeno, da je posledica sporne nemške zakonodaje manj ugodna obravnava lastnikov in voznikov vozil, ki so vozila registrirali v drugih državah članicah, v primerjavi z lastniki vozil, ki so vozila registrirali v Nemčiji. Poleg tega smo v diplomskem delu navedli pet posledic, ki jih (lahko) ima konkretna sodba za države članice in EU. Posledice smo preučili v sklopu širše sodne prakse SEU v zvezi s postopkom na podlagi 259. člena PDEU in z vsebinskega vidika.
Found in: osebi
Published: 30.10.2019; Views: 2763; Downloads: 261
Fulltext (963,54 KB) |
45. Umestitev slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike SlovenijeAnja Plevčak, 2019 Abstract: Magistrsko delo raziskuje aktualno pravno in strokovno vprašanje umestitve slovenskega znakovnega jezika v Ustavo Republike Slovenije. Sklicuje se na domače in tuje doktrinarne in pravne vire ter na mednarodne instrumente s področja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer je v ospredju pravica gluhe skupnosti do uporabe svojega jezika. Pozornost dela je zato posebej usmerjena v razumevanje slovenskega znakovnega jezika, njegove zgodovine in razvoja ter pomena usvajanja jezika že v zgodnjem otroštvu. Raziskava je pokazala, da je pravica gluhih oseb do uporabe svojega jezika v slovenskem pravnem redu sicer zadovoljivo urejena, vendar gluhim uporabe svojega, tj. znakovnega jezika, ne omogoča v celoti. Komunikacija igra pomembno vlogo v človekovem življenju. Ena od najpomembnejših in osnovnih človekovih potreb je prav potreba po sporočanju. Ker je slovenski znakovni jezik slabo raziskan in gluhi nimajo možnosti izobraževanja v svojem jeziku po vsej vzgojno-izobraževalni vertikali, bi bilo treba pravico do tega znakovnega jezika umestiti v Ustavo Republike Slovenije. S tem bi osmislili pravico gluhe skupnosti do uporabe svojega jezika, dvignili oziroma okrepili pomen znakovnega jezika, približali znakovni jezik ne le gluhi skupnosti, temveč tudi slišeči populaciji, ter omogočili gluhim boljšo vključitev v družbo.
Found in: osebi
Published: 08.11.2019; Views: 2462; Downloads: 241
Fulltext (1,27 MB) |
46. Evropska državljanska pobudaMojca Žavbi Tič, 2019 Abstract: Evropska državljanska pobuda je instrument neposredne demokracije, ki je bil vpeljan z Lizbonsko pogodbo z namenom zmanjševanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji. Evropska državljanska pobuda državljanom Unije omogoča, da Evropsko komisijo spodbudijo k spremembi zakonodaje Evropske unije. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo poleg opredelitve in razumevanja demokratičnega primanjkljaja v Evropski uniji proučili temeljne elemente njene demokratične ureditve, ki poskušajo ta primanjkljaj odpraviti ali vsaj zmanjšati: državljanstvo Unije, volitve v Evropski parlament, vlogo nacionalnih parlamentov v Evropski uniji in evropsko državljansko pobudo. Podrobneje je predstavljena prav slednja, pri čemer sta najprej prikazana nastanek in razvoj evropske državljanske pobude, nato pa normativna ureditev njene uporabe, upoštevajoč novosti, ki jih je prinesla nedavno sprejeta Uredba (EU) 2019/788. V empiričnem delu je bila izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud (tako uspešnih kot neuspešnih) od uveljavitve do 30. 6. 2019. Prav tako smo prikazali, kakšno pravno varstvo imajo na voljo organizatorji oziroma pobudniki v primeru neaktivnosti Evropske komisije po uspešno izvedeni pobudi. Preučena literatura in viri, izvedena analiza vloženih evropskih državljanskih pobud in sodna praksa Sodišča Evropske unije so nas pripeljali do ugotovitve, da evropska državljanska pobuda v praksi ni zaživela v takšni meri, kot je bilo predvideno, državljani Unije pa se - glede na število vloženih pobud oziroma število dejansko uspešnih pobud - tega instrumenta neposredne demokracije premalo poslužujejo.
Found in: osebi
Published: 08.11.2019; Views: 2204; Downloads: 202
Fulltext (1,03 MB) |
47. Predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unijeMateja Marolt, 2019 Abstract: Republika Slovenije je bila prva med novimi državami članicami Evropske unije, ki je prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. To je bil zanjo kot mlado in majhno državo velik in odgovoren izziv nacionalnega pomena. V podobni vlogi se bo znašla tudi v letu 2021. Magistrsko delo obravnava glavne vidike predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije v prvi polovici leta 2008 v povezavi s pripravami, izvedbo in uspešnostjo uresničitve prednostnih nalog ter trenutno znanih dejstev z vidika priprav za prihajajoče predsedujoče polletje, tj. v drugi polovici leta 2021. V korelaciji z raziskano literaturo in viri ter uporabo znanstvenoraziskovalne metodologije magistrsko delo raziskuje in opredeljuje predstavitev Republike Slovenije kot kompetentne, zaupanja vredne in sposobne države v vlogi predsedujoče Svetu Evropske unije. Obenem opredeljuje tudi morebitne stične točke in razlike med obema predsedovanjema in podaja izhodišča za spremembe ter izboljšave v času prihajajočega mandata v letu 2021. V zvezi z vlogo Republike Slovenije pri predsedovanju Svetu Evropske unije magistrsko delo nadalje ugotavlja, ali majhnost Slovenije v smislu števila prebivalcev ter nizkega BDP-ja oziroma nižjih finančnih sredstev predstavlja prednost ali slabost, ter odgovarja, kako je Slovenija delovala kot organizatorka številnih dogodkov in kakšna država je izpadla v očeh ostalih držav oziroma drugih Evropejcev. Magistrsko delo ugotavlja, da se je pot v evropsko elito uglednih držav še bolj odprla, čeprav jo pri tem čaka še precej dela.
Found in: osebi
Published: 11.12.2020; Views: 1327; Downloads: 135
Fulltext (1,86 MB) |
48. Meje svobode izražanja v luči aktualnih sodb Evropskega sodišča za človekove praviceYuliya Skyba, 2020 Abstract: Diplomsko delo se osredotoča na preučitev aktualne sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s pravico do svobode izražanja, zagotovljeno v 10. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V zadnjem času je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo nekaj odmevnih sodb s tega področja, pravica do svobode izražanja pa svojo aktualnost pridobiva tudi v okviru slovenskega prostora. Diplomsko delo smo zato nadgradili s preučitvijo - časovno gledano - zadnje sodbe, s katero je Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo, da je Republika Slovenija kršila to konvencijsko pravico. Opirajoč se na več znanstvenoraziskovalnih metod smo v diplomskem delu ugotovili, da je Evropsko sodišče za človekove pravice sprejelo merila presoje, na podlagi katerih ocenjuje nujnost in upravičenost posegov v pravico do svobode izražanja glede na celoten kontekst vsakega posameznega primera. To sodišče pri tem uporablja tridelni test presoje, ki kot nekakšen minimalni standard daje smernice, kdaj je poseg v opredeljeno pravico upravičen in kdaj ne. Pri slednjem je pomembno tudi polje proste presoje držav, ki se razvija čez leta. Kršitvi pravice do svobode izražanja bi se lahko v večji meri izognili ob skrbnem upoštevanju meril, ki jih postavlja sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere opozarja pričujoče diplomsko delo.
Found in: osebi
Keywords: svoboda izražanja, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o človekovih pravicah, meje konvencijske pravice, Ustava Republike Slovenije
Published: 12.02.2021; Views: 1687; Downloads: 131
Fulltext (971,41 KB) |
49. Zagotavljanje procesnih pravic v kazenskem pravu Evropske unijeTjaša Fajdiga, 2020 Abstract: Priznavanje temeljnih procesnih pravic osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter ureditev in zagotavljanje le-teh, ki sta obravnavana v magistrskem delu, nosijo izjemno težo pri oblikovanju poštenega ter učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo s pomočjo analitične, komparativne, zgodovinske in induktivno-deduktivne metode raziskovanja poskuša odgovoriti na zastavljeno raziskovalno vprašanje, s katerim se sprašuje kako so na normativni ravni urejene temeljne procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb v kazenskem postopku ter kako te pravice EU zagotavlja v praksi? Magistrsko delo se uvodoma osredotoča na razvoj kazenskega prava EU, na normativno ureditev ter glavne politike območja svobode, varnosti in pravice, nadaljuje pa s pregledom ureditve načela vzajemnega priznavanja sodb in sodnih odločb ter skupnih minimalnih standardov EU. V nadaljevanju razčleni ureditev evropskega naloga za prijetje, v vsebinski navezi s tem pa se osredotoča na temeljne procesne pravice, ki jih je ob upoštevanju pravice posameznikov do obrambe treba zagotavljati, če želimo zasledovati cilj vzpostavitve kvalitetnega sistema pravnega varstva posameznikov. Magistrsko delo izpostavi tudi nekatere primere sodne prakse SEU, iz katerih izhaja dodatna obrazložitev pomembnosti zagotavljanja temeljnih procesnih pravic. Tako je na podlagi preučene normativne ureditve temeljnih procesnih pravic ter navezujoče se sodne prakse mogoče zaključiti, da EU spoštuje in v praksi dosledno izvaja temeljne procesne pravice ter si prizadeva za vzpostavitev učinkovitega sistema pravnega varstva posameznikov. Učinkovito zasleduje koncept vladavine prava in posameznike ščiti pred morebitno samovoljno oblastjo.
Found in: osebi
Keywords: kazensko pravo Evropske unije, Lizbonska pogodba, območje svobode, varnosti in pravice, načelo vzajemnega priznavanja, procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb
Published: 09.03.2021; Views: 1424; Downloads: 159
Fulltext (1,46 MB) |
50. Analiza zaposlovanja invalidov v Zavodu za zdravstveno zavarovanje SlovenijeVojko Breznik, 2021 Abstract: Odnos delodajalcev do invalidov in verjetnost njihove diskriminacije močno vplivata na njihovo vključevanje na trg dela, zato zaposlovanje invalidov predstavlja velik izziv v zasebnem sektorju in še večjega v javnem. Tema je pomembna, ker sta invalidom z enakopravno obravnavo pri zaposlovanju omogočena družbena vključenost in samostojno življenje. V magistrskem delu je uvodoma proučena širša normativna ureditev pravic invalidov v mednarodnem in regionalnem okolju, v Evropski uniji in slovenski ureditvi, s poudarkom na njihovem zaposlovanju. Izvedena je raziskava o zaposlovanju invalidov v izbrani javni instituciji z namenom preveriti stanje zaposlenih invalidov in raziskati vpliv dejavnikov zaposlovanja invalidov na kadrovike pri njihovi odločitvi o morebitni zaposlitvi delavca invalida. Na podlagi izvedene raziskave je mogoče ugotoviti, da se je večina kadrovikov pri svojem delu v preteklosti že srečala z zaposlitvijo invalidov, to izkušnjo opisala kot pozitivno in načelno izrazila naklonjenost zaposlovanju invalidov v delovnem okolju. Kadroviki, ki so v preteklosti že zaposlovali invalide, imajo bolj naklonjena stališča o njihovemu zaposlovanju v primerjavi s tistimi, ki teh izkušenj nimajo. Kot najpomembnejši razlog za zaposlitev invalida se je izkazala ohranitev zaposlitve delavca, ki je postal invalid med zaposlitvijo, kar je mogoče pripisati zavedanju pomena družbene odgovornosti pri zaposlovanju. Rezultati raziskave na splošno kažejo, da je seznanjenost s področjem zaposlovanja invalidov med kadroviki pomanjkljiva. Ti rezultati lahko služijo kot izhodišče za nadaljnje poglabljanje v problematiko zaposlovanja invalidov in bolj vključujoče razumevanje načela družbene odgovornosti in zagotavljanja enakih možnosti pri zaposlovanju invalidov, sploh med delodajalci javnega sektorja.
Found in: osebi
Keywords: invalidi, trg dela, javni sektor, kadroviki, dejavniki zaposlovanja
Published: 24.03.2022; Views: 869; Downloads: 0 |
