1. Odškodninska odgovornost članov organov vodenja in nadzora delniške družbe po ZGD-1 + sodna praksaKatjuša Katrašnik, 2017 Opis: Odškodninsko odgovornost članov organov vodenja in nadzora delniške družbe primarno ureja ZGD-1. Poleg omenjenega zakona tovrstno odškodninsko odgovornost urejata tudi OZ in ZFPPIPP-F. Za nastanek odškodninske odgovornosti morajo biti izpolnjene z zakonom določene predpostavke, saj v nasprotnem primeru ne moremo govoriti o odškodninski odgovornosti osebe. Zakon daje možnost tako članom uprave kot članom nadzornega sveta, da se pred morebitno odškodninsko odgovornostjo zavarujejo s sklenitvijo zavarovanja. Jedro diplomskega dela je predvsem ukvarjanje z vprašanjem nastanka odškodninske odgovornosti z možnostjo razbremenitve tovrstne odgovornosti s sklepanjem zavarovanj in zmožnostjo, da upravičenec oziroma oškodovanec uveljavlja odškodninski zahtevek. Skozi sodno prakso sem poskušala prikazati,kakšne so možnosti uspeha aktivno legitimiranih strank, da dejansko pridejo do odškodnine, saj so tovrstni postopki precej zahtevni in dolgotrajni. Diplomsko delo tudi ponazarja, kako pogosto se delniška družba oziroma člani uprave in nadzornega sveta sploh poslužujejo zavarovanj pred odškodninsko odgovornostjo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: delniška družba, odškodninska odgovornost, ZGD-1, ZFPPIPP-F, zavarovanje pred odškodninsko odgovornostjo, odškodnina
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2294; Prenosov: 177
 Celotno besedilo (726,85 KB) |
2. Avtorska pravica v novinarskih prispevkih - problematika klipingaKristjan Kozina, 2017 Opis: Avtorska pravica, ki je del širše pravice intelektualne lastnine, je urejana v Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), prav tako pa sodi med ustavno varovane pravice. Avtorska pravica nastane sočasno z nastankom avtorskega dela. Obstoj avtorske pravice je vezan na avtorsko delo, tako da s samim obstojem ali neobstojem avtorskega dela stoji in pade celoten sistem avtorskopravnega varstva. Pri avtorskem delu gre za individualno intelektualno stvaritev s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki mora biti na kakršenkoli način izraženo. Da gre pri določeni stvaritvi za avtorsko delo, morajo biti izpolnjene določene predpostavke:stvaritev konkretnih oseb, področje ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraženost.Med avtorska dela pa sodijo tudi novinarski prispevki, če izpolnjujejo zgoraj navedene predpostavke. Moja prva hipoteza je, da so prav vsi novinarski prispevki enako zaščiteni z vidika avtorske pravice. Avtorska pravica pogosto trči ob pravice in interese drugih, zato je zakonodajalec v določenih primerih, ki se mu zdijo najbolj relevantni za varovanje temeljnih družbenih vrednot, vzpostavil institut omejitve avtorske pravice. V praksi ni redek pojav, da določeni subjekti reproducirajo že objavljene novinarske prispevke v svojih medijih oziroma na svojih spletnih straneh s tem, da navedejo vir prvotne objave, avtorja prispevka ter morebitnih fotografij. Takšno kopiranje in lepljenje predhodno objavljenih prispevkov, ki mu strokovnjaki pravijo kliping, pomeni velik ekonomski potencial. V diplomskem delu se ukvarjam z vprašanjem, kako je s sekundarnim reproduciranjem novinarskih prispevkov, zlasti z vidika avtorske pravice. Moja druga hipoteza je, da kliping v slovenskem pravu ni urejen.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kliping, novinarski prispevek, avtorsko delo, avtorska pravica, omejitve avtorske pravice
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1735; Prenosov: 135
Celotno besedilo (874,52 KB) |
3. Reforma zdravstvenega sistema v Republiki Sloveniji in nekaterih državah Evropske unije z analizo urejenosti zdravstvenega sistema v Združenih državah AmerikeSara Ahlin Doljak, 2016 Najdeno v: osebi
Ključne besede: zdravstveno varstvo, zdravstveni sistemi, Bismarckov model, Beveridgeev model, tržni model, zdravstveno zavarovanje, Medicare, Medicaid, spori, reševanje, mediacija, disertacije
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2288; Prenosov: 187
Celotno besedilo (2,40 MB) |
4. Razmerje med odvisno in obvladujočo družbo v dejanskem koncernuMatevž Šteiner, 2017 Opis: Koncernsko pravo je del slovenske korporacijskopravne ureditve. Njegov temeljni namen je zaščititi odvisno družbo, njene upnike in zunanje družbenike pred posegi njej nadrejene obvladujoče družbe v koncernu. Le ta je povezava dveh ali večih samostojnih gospodarskih družb pod enotnim vodstvom in z razmerjem odvisnosti, lastne pravne subjektivitete pa nima. Koncern torej ni nova pravna oseba in samo koncernsko pravo nima statusnopravne narave, čeprav blažjih organizacijskih učinkov ne gre povsem prezreti. V prvi vrsti gre za ekonomski pojav na katerega se pravo zgolj odziva, tako da poskuša prepoznati novo nastale nevarnosti in zaščititi udeležence v pravnem prometu. Dejanski koncern je najpogostejša oblika koncerna in temelji na kapitalski udeležbi, v kolikor je ta nadpolovična pa se njegov obstoj domneva. Prikrajšanja ki jih odvisna družba utrpi preko t.i. koncernskega privilegija je potrebno nadomestiti, gre za sistem posamične izravnave. Tak sistem pa ni primeren za reševanje problematike kvalificiranega dejanskega koncerna, kjer prikrajšanj ni več mogoče jasno določiti. Slovensko koncernsko pravo jasno izoblikovanih institutov glede takšnih prikrajšanj nima, sanacijo pa lahko omogočajo splošne norme korporacijskega prava (prepovedana vračila vložka, spregled pravne osebnosti,...). V nalogi ugotavljam tudi, da med slovensko in izvorno nemško ureditvijo obstajajo bistvene sistemske razlike zaradi katerih je slovensko koncernsko pravo manj učinkovito, tako je že sam pojem v nemškem pravu razumljen kot povezava podjetij in ne gospodarskih družb, kar bistveno širi domet koncernskega prava. Nadalje seznanitev s poročilom o odvisnosti, za razliko od nemške, v slovenski ureditvi družbenikom ni dostopna neposredno temveč samo posredno, kar zadostno trditveno podlago za uporabo koncernskopravnega odškodninskega zahtevka (547. člen ZGD-1) le stežka omogoča, sam primera njegove uporabe v praksi Vrhovnega in Višjih sodišč nisem zasledil. Zato slovensko koncernsko pravo nima želenega učinka in je njegova varovalna funkcija dokaj omejena.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 26.09.2018; Ogledov: 1571; Prenosov: 134
Celotno besedilo (949,71 KB) |
5. Analiza instituta napotitve delavcev v Evropski UnijiTina Devetak, 2017 Opis: Napotitev delavcev je pravni institut, oblikovan na ravni Evropske unije (EU) in Evropskega gospodarskega prostora (EGP) z namenom krepitve načela prostega pretoka storitev. Je razmerje, v katerem delodajalec iz domače države članice svojega zaposlenega napoti v drugo državo članico, da za časovno omejeno obdobje za naročnika v tej državi opravlja storitev. V zvezi z napotitvijo so v praksi države polarizirane na tiste, ki večinoma napotujejo, in tiste, ki večinoma sprejemajo delavce. Čeprav je namen napotitve približevati države članice EU oz. EGP prek integracije s krepitvijo notranjega trga, se prek nje kaže vrzel med njimi -tako socialno, ekonomsko kot politično. Ključna težava pri tem je iskanje primernega razmerja med ekonomsko in socialno perspektivo zakonodaje v praksi, ki ločuje udeležence, ki so na eni strani države članice z nižjim gospodarskim standardom ter podjetja, ki so podporniki ekonomskega vidika, na drugi strani pa države članice EU, ki so povečini starejše demokracije z višjo stopnjo varstva socialnih pravic, ter delavske organizacije, ki od evropskih zakonodajalcev zahtevajo sprejem jasnejših pogojev za zaščito napotenih in posledično domačih delavcev.Problematika je javnosti komaj vidna ali poznana, a dviguje veliko vprašanj, tudi bistvenih za razvoj Evropske unije v prihodnosti. Kako približati tako raznolike države, ne da bi se jim odvzel še dodaten del suverenosti? Kako najti primerno ravnovesje med dvema temeljnima, a neskladnima načeloma, kateri se obe štejeta kot gradnika Evropske unije? Kateri od strank v sporu naj se ugodi v večji meri? Napoteni delavci so v veliko primerih zlorabljani in izigrani -in tega se zgolj s spreminjanjem zakonodaje ne da preprečiti. Čeprav je pomembno, da je ta dobro zastavljena, je za primerno delovanje instituta nujno sodelovanje med državami, ki se morajo poenotiti glede interesov in načina delovanja.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 1622; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,02 MB) |
6. Življenje zavarovanja s pravnimi vidikiLjubica Dražetić, 2018 Opis: Življenjska zavarovanja so pomembna oblika zavarovanja v Sloveniji. Življenjsko zavarovanje je dolgoročno zavarovanje, ki vključuje zavarovanje in varčevanje. Namen magistrskega dela je raziskati trenutno stanje življenjskih zavarovanj v Sloveniji. Preverili bomo, kakšna življenjska zavarovanja lahko sklenemo ter v kateri situaciji potrebujemo določeno zavarovanje. Na našem trgu je veliko različnih oblik in ponudb življenjskih zavarovanj, zato nam predstavlja težavo izbira primernega življenjskega zavarovanja. Tudi poznavanje in razumevanje življenjskih zavarovanj je za nas potrošnike problematično, zato smo mnogokrat mnenja, da nas zavarovalnica ali zavarovalni agent zavaja. V Sloveniji se dogaja, da imajo zavarovalci več enakih zavarovalnih polic ali pa zavarovalne police, ki jim sploh ne potrebujemo, želenega in potrebnega kritja pa ne razumemo ali pa ga sploh nimamo. Za varovanje zavarovalcev poskuša s svojimi prisilnimi določbami zakonodajalec varovati zavarovanca. V magistrskem delu bomo raziskali, ali je to varovanje za zavarovalce zadostno, kaj bi bilo treba spremeniti in kako izboljšati. Za boljše razumevanje in osveščanje zavarovalnih polic bomo preverili, katere določbe so navedene na polici, kakšne pravice oziroma ugodnosti nudi naša zavarovalna polica ter kaj lahko od nje pričakujemo. Raziskali bomo, kakšne kršitve se dogajajo na področju življenjskih zavarovanj ter kakšne sankcije sledijo. Pogledali bomo, na kakšen način lahko rešujejo zavarovalci spore z zavarovalnico. Na koncu bomo podali ugotovitve ter predloge za izboljšave.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 08.03.2019; Ogledov: 1249; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,33 MB) |
7. Obstoj delovnega razmerja in študentsko deloNina Skvarča, 2018 Opis: Študentsko delo, ki je v Sloveniji prisotno skoraj 60 let, je eden izmed pomembnejših sooblikovalcev trga dela in hkrati pogost način prikrivanja delovnega razmerja ter izigravanja prava, kadar delodajalci ne zaposlujejo na delovno mesto, ampak le podaljšujejo sodelovanje s študenti na podlagi študentskih napotnic. Ključen del magistrske naloge je domneva obstoja delovnega razmerja iz osemnajstega člena Zakona o delovnih razmerjih. V sporu o obstoju delovnega razmerja morajo biti dokazani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena Zakona o delovnih razmerjih. Delavčevo delovno razmerje definira njegova prostovoljna vključenost v organiziran delovni proces, kjer za plačilo opravlja delo nepretrgano po delodajalčevem vodenju in nadzoru. V nalogi so prikazane in analizirane vsebinske prvine študentskega dela, in sicer z vidika obstoja in dokazovanja delovnega razmerja. Pristojno sodišče tudi v primeru dela v okviru študentskega servisa presoja obstoj vseh elementov delovnega razmerja, in če ugotovi, da gre za delovno razmerje, študentu prizna vse pravice, do katerih bi moral biti upravičen. Pri presoji sodišč iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je bistven obstoj vseh elementov delovnega razmerja, ni pa bistveno poimenovanje, način sklenitve pogodbe ali volja pogodbenih strank. Nerešeno vprašanje sodobnega delovnega prava je, kako ustrezno opredeliti delovno razmerje in katere metode uporabiti, da bi ga prepoznali v praksi. Delovnopravna teorija je izoblikovala temeljne kriterije, od obstoja katerih je odvisen tudi obstoj delovnega razmerja. Potrebna je analiza diskriminacije v povezavi s študentskim delom, saj je študent, kadar opravlja delo redno zaposlenega, v neenakem položaju tako glede pravic kot obveznosti. Na temelju sodne prakse je mogoče domnevati, da je bila pravna ureditev študentskega dela v Sloveniji neustrezna, kar naj bi uredile spremembe (ZDR-1) in dopolnitve (ZUJF-C) zakonodaje ter reforma trga dela (ZUTD-C). Spremembe zakonodaje se nanašajo na vključitev študentskega dela v sisteme socialnih zavarovanj in omejitev urne postavke. Problem prikritih delovnih razmerij s študentskim delom je posledica različnih interesov, neučinkovitega nadzora, nizkih kazni za kršitve, nespoštovanja predpisov ter neozaveščenosti delodajalcev in študentov samih. Težave, povezane s študentskim delom, je nemogoče odpraviti brez velikih sistemskih sprememb na področju zakonodaje, socialne varnosti, zaposlovanja, ekonomske in davčne politike. Pojav delovnemu razmerju podobnega razmerja, na primer študentsko delo, kaže na potrebo po širši zakonski opredelitvi pojma delovnega razmerja in delavca.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: delovna razmerja, študentsko delo, študentski servisi, delovnopravna zakonodaja, delovno pravo, civilno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 1593; Prenosov: 122
Celotno besedilo (2,65 MB) |
8. Mediacija in Družinski zakonikEma Bosnić, 2019 Opis: V zadnjih letih je mediacija v Sloveniji pridobila pomembno veljavo. Slovenska sodišča so mediacijo v družinskih sporih začela poskusno izvajati že leta 2002, in sicer po zgledu Danske, ki je kot prva začela izvajati pilotski projekt sodišču pridružene mediacije v civilnih zadevah, ki je bil uspešen in mu je zato sledila tudi Slovenija. V pilotski projekt družinske mediacije na Okrožnem sodišču v Ljubljani so vključeni družinskopravni spori in spori iz premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema, in sicer spori o vzgoji, varstvu in preživljanju otrok, spori glede izvrševanja pravice do osebnih stikov ter spori glede obsega delitve skupnega premoženja zakoncev. To področje sta do Družinskega zakonika urejala predvsem dva zakona, in sicer Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah ter prej omenjeni Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov. Družinski zakonik je dolgo pričakovan zakon. Cilj družinske mediacije je, da se s pomočjo ene ali več nevtralnih tretjih oseb skuša doseči mirno rešitev spora, ki izhaja iz medsebojnih družinskih razmerij. Zelo pomembno vlogo v postopku mediacije imajo tudi otroci in mladostniki, saj družinska mediacija ustvari okolje, kjer se starši konstruktivno pogovarjajo o čustvih in potrebah otrok ter sprejemajo odločitve glede vzgoje in varstva. Diplomsko delo predstavi mediacijo po Družinskem zakoniku kot eno izmed zahtevnejših, kjer se običajno partnerja srečujeta z mnogimi dilemami in izzivi. Skozi celotni postopek mediacije, ki ustvarja tudi vizijo boljše prihodnosti, si je potrebno prizadevati za oblikovanje novih pogledov in iskanje novih začetkov, saj prav večini ljudi največ pomeni beseda družina.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 25.07.2019; Ogledov: 1838; Prenosov: 214
Celotno besedilo (784,83 KB) |
9. Uvrstitev finančnih instrumentov na Ljubljansko borzoJana Kosec, 2019 Opis: Diplomska naloga skozi relevantne nacionalne in evropske predpise opisuje pravno regulacijo slovenskega trga vrednostnih papirjev. Osredotoča se na postopek uvrstitve vrednostnih papirjev na organiziran borzni trg in trg SI ENTER Ljubljanske borze. Ker za Slovenijo kot članico Evropske unije harmonizacija nacionalnega prava s področja trga finančnih instrumentov z evropskimi pravili poleg obligatornega vidika, ki je potreben za vzpostavitev enotnega kapitalskega trga, predstavlja tudi velik pomen z vidika razvitosti in konkurenčnosti slovenskega kapitalskega trga, je opisan in ovrednoten prenos relevantnih evropskih predpisov v ZTFI-1. Predstavljene so spremembe predpisov trga finančnih instrumentov, kot so predpisi glede objave prospekta ter poravnave, ki so bile sprejete z namenom vzpostavitve varnega in stabilnega trgovanja. Možnost uvrstitve finančnih instrumentov na Ljubljansko borzo je odvisna od regulacije tako finančnih instrumentov kot tudi mest trgovanja. V povezavi z navedenim diplomska naloga umešča trg Ljubljanske borze v pravno regulacijo in opredeljuje druge oblike mest trgovanja. Z vidika razumevanja pojma finančnega instrumenta diplomska naloga interpretira vsebino določb evropskih predpisov in jo primerja z vsebino določb ZTFI-1, ki so bile stvar prenosa zadevnih evropskih predpisov. Diplomsko delo izpostavlja aktualno problematiko pomanjkljive regulacije novodobnih tehnologij, s katerimi bi se potencialno lahko trgovalo na mestih trgovanja.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 1187; Prenosov: 107
Celotno besedilo (744,93 KB) |
10. Zakonska zveza in zunajzakonska skupnost skozi časMaja Lenard, 2019 Opis: Diplomsko delo spremlja zakonsko zvezo in zunajzakonsko skupnost v njunem razvoju skozi zgodovino in s tem ugotavlja problematiko obeh v različnih obdobjih. V zgodnjih obdobjih se je zakonska zveza soočala predvsem z neenakostjo zakoncev ter družbeno razslojenostjo. Zunajzakonska skupnost se je pojavila veliko kasneje, ko je bila zakonska zveza že precej dodelana, težavo pa sta predstavljala njeno zavračanje ter slabši položaj zunajzakonskih otrok. V naši trenutni zakonodaji sta oba instituta natančno določena in izenačena, drugačne ureditve pa se ne pričakuje še nekaj časa. Diplomsko delo si pri opisu razvoja skozi čas pomaga s strokovno literaturo s področja zgodovine, s pomočjo analize statističnih podatkov pa nato opredeli trende in tendence v zadnjih letih. Na koncu na osnovi trenutne zakonodaje opiše tudi pravno ureditev obeh institutov v Sloveniji in v nekaterih evropskih državah. Z uporabo primerjalnopravne analize ugotovimo, da so nekatere države zunajzakonski skupnosti naklonjene bolj kot druge. Razvoj institutov je predstavljen zaradi lažjega razumevanja pravne ureditve danes. Število zakonskih zvez se je v zadnjih letih ustalilo, število zunajzakonskih skupnosti pa strmo narašča. Poleg tega narašča število razvez, viša pa se starost zakoncev pri sklenitvi prve zakonske zveze.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 1397; Prenosov: 133
Celotno besedilo (421,48 KB) |
