Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 30 / 123
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
21.
Nepotizem v povezavi z zaposlovanjem v šolstvu
Simona Pirc Jenko, 2019

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno zaposlovanje v šolstvu v povezavi z nepotizmom. Postavili smo trditve, ki jih je bilo treba preveriti, o njih razmisliti in se vprašati, kako bi se izognili nepotizmu pri zaposlovanju v prihodnosti. Namen je predstaviti nepotizem z različnih zornih kotov, ki so se izoblikovali skozi čas. Nepotizem spremlja človeka od nekdaj in do njega lahko pride vedno, zato je pomembno, da so zavarovane pravice za vse enako. Predstavljena sta način in postopek zaposlovanja v šolstvu, ki sta predpisana v zakonodaji. Namen je opozoriti tudi na pomanjkljivost področnih predpisov v šolstvu s cilji analizirati termine in zgodovino, preučiti zakonodajo, analizirati pravno ureditev, proučiti pravice, zaščito posameznika ter oblikovati lastne predloge. Uporabljene so različne metode dela, saj je bilo treba preveriti zgodovinsko in sociološko ozadje pojava, ki ga je bilo nato s pomočjo deskriptivne metode treba opisati in določiti položaj iskalcev zaposlitve. V nadaljevanju sta uporabljeni komparativna in induktivna metoda za preverjanje skladnosti zakonodaje in obdelavo pojmov. Metoda intervjuja prikaže, da obstajajo primeri nepotizma pri zaposlovanju v šolstvu. Sledi še metoda sinteze, ki služi za pojasnjevanje in oblikovanje predlogov. Z vprašalniki smo prikazali, da v praksi obstaja nepotizem v šolstvu in da je to posledica, ker se jemlje sorodstvo v kolektive, kjer bi morali biti zaposleni v vseh pogledih enakopravni. V zaključnem poglavju bomo povzeli bistvo dela in poskušali odgovoriti na zastavljena vprašanja, ki so se porajala skozi nalogo. Interpretacija o zastavljenih trditvah sporoča, da je zaposlovanje v šolstvu treba zastaviti na drugačen način ali določiti dodaten nadzor države.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 3858; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

22.
Delavski odkupi v slovenskem pravnem redu
Monika Iršič, 2019

Opis: Delo skozi stopnje intenzivnosti prikazuje možnosti vključevanja delavcev v poslovanje vse od klasičnega delovnega razmerja, pri katerem lahko pridobijo pretežno od delodajalca odvisne dispozitivne možnosti sodelovanja tako pri upravljavski kot pri finančni participaciji, skozi prednosti lastništva deleža družbe, v kateri so zaposleni, ki jim v sorazmerju z obsegom kapitalske udeležbe prinaša članske ter z njimi upravljavske in premoženjske pravice, ter končno do posebne pravne osebe delavske zadruge, ki delavcem omogoča največ pravic, ki jih lahko uresničujejo z delom. Ravno na podlagi tovrstnega spoznanja je tem pravnim osebam v delu namenjenega več poudarka, kar skupaj na podlagi uporabljene zgodovinske metode, analitične metode, komparativne metode, metode deskripcije, metode kompilacije, induktivno-deduktivne metode in aksiološke metode privede do naslova predmetnega dela. Delavski odkupi pravzaprav predstavljajo sredstvo za dosego delavcem najbolj ugodnega obstoječega delovnega razmerja, ki jim za razliko od na enak način doseženega klasičnega "solastništva" družbe omogoča posredni položaj delničarjev preko delavske zadruge, ki jo demokratično upravljajo in v okviru katere si na enak način delijo dobiček. Namen in cilj predmetnega dela sta torej predstaviti zakonsko urejene možnosti, ki v okviru klasičnega delovnega razmerja delavcem zagotavljajo participacijske pravice, poudariti, da imajo delavci že v obstoječem (slovenskem) pravnem redu lahko drugačen položaj, ki jim na podlagi notranjega lastništva zagotavlja več pravic od klasičnega delovnega razmerja, predstaviti pot do alternativne oblike delavčevega položaja, vzpostavljene preko delavskih odkupov, in nenazadnje izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, ki bi vzpodbujala delavske odkupe, ki bi bili opravljeni predvsem preko delavske zadruge. Ravno poudarjanje te potrebe predstavlja rezultat tega dela.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: delavski odkup, pravice delavcev, delavska zadruga, delavsko delničarstvo
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 2099; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

23.
Predporočna pogodba
Eva Maria Peternel, 2019

Opis: Diplomsko delo povzema osnovne značilnosti predporočne pogodbe, kar je pogovorni izraz za pogodbo o urejanju premoţenjskih razmerij med zakoncema, ki je v slovenski pravni prostor vstopila z aprilom 2019. Skozi kratek zgodovinski oris je najprej prikazan razvoj instituta ter splošna ureditev premoţenjskih razmerjih med zakoncema skozi čas. Primerjava z ureditvijo v izbranih drţavah pa pokaţe, da ima ta institut lahko še več uporabnih funkcij, kot mu jih dopušča trenutna slovenska ureditev. Opravljena je tudi primerjava med prejšnjo in sedanjo ureditvijo premoţenjskopravnih razmerij v Republiki Sloveniji, podrobneje pa so predstavljene še določbe, ki se nanašajo na pogodbeni premoţenjski reţim. Nadalje je predstavljen še register pogodb in dejanski način hrambe dokumentacije. V zvezi z vsebino so postavljene hipoteze, ki so obravnavane v zaključku diplomske naloge. Glavni vir informacij je predstavljala analiza strokovne literature, zakonodajnih aktov ter praktičnih primerov na obravnavanem področju. Kot glavna raziskovalna metoda je tako sluţila deskriptivna metoda. Osrednji namen naloge je predstaviti osnovne značilnosti instituta predporočne pogodbe in bralcu prikazati glavne razlike med laično pričakovanimi lastnostmi ter dejansko pravno ureditvijo in tako prikazati dejanski pomen in uporabnost instituta. Opravljena primerjava s prej veljavno ureditvijo ter z nekaj izbranimi drţavami pa pokaţe, da slovenska ureditev končno sledi v svetu ţe uveljavljenim trendom na področju urejanja premoţenjskopravnih razmerij med zakoncema, četudi s počasnejšim in bolj previdnim tempom.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 2762; Prenosov: 268
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

24.
Reševanje sporov, ki vplivajo na družino s pomočjo mediacije
Matija Zonta, 2020

Opis: Slovenska sodišča so leta 2001 začela alternativno reševanje sodnih sporov in s tem zmanjšala preobremenjenost sodišč. Strankam ponujajo mirno rešitev spora z mediacijo. Poznamo različne oblike mediacij, ki se izvajajo na različnih področjih, to je na družinskem, delovnem, civilnem in gospodarskem pravu. Najbolj pogost družinski spor je razveza zakonske zveze, ki ima večkrat negativne posledice za otroke, saj so ti najbolj ranljiva skupina. V tovrstnih sporih velikokrat nastopajo močna čustva med zakoncema. Razveza zakonske zveze staršev je zelo težka in mučna življenjska izkušnja tako za starša, posebno pa še za otroke. Največkrat se zgodi, da v takih situacijah starši pozabijo na najboljši interes svojega otroka. Kako se bo otrok v takih situacijah prilagodil, je najbolj odvisno od tega, kakšno komunikacijo bosta starša uporabila po razvezi zakonske zveze. Največje darilo, ki ga razvezani starši lahko dajo svojemu otroku, je to, da nadaljujeta normalno komunikacijo in odnos z drugim staršem, čeprav sta bila neuspešna pri ohranitvi zakonske zveze. Ravno zaradi tega bi morala starša, ki sta sedaj stranki v postopku, bolje poznati postopek mediacije. Mediacija v družinskih zadevah ključnega pomena, saj je njen namen vzpostavitev komunikacije med staršema in ohranitev zdravega odnosa v njihovem nadaljnjem življenju, ki je ključen za ustrezen psihofizičen razvoj otroka. Diplomsko delo predstavi uporabo mediacije skozi DZ. Skozi dobre prakse ter novo normativno ureditev lahko pričakujemo večjo sprejetost uporabe mediacije kot mehanizma reševanja družinskih sporov.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 1926; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (849,93 KB)

25.
Reševanje sporov v kombinaciji z uporabo pravil, ki urejajo premoženjske odnose med zakoncema, in v razmerju do tretjih oseb
Toni Krušnik, 2019

Opis: Magistrsko delo obravnava kombinacijo pravil, dolžnosti in premoženjskih razmerij, ki so značilna za življenje v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti. Osnovni vir, ki je podlaga za razumevanje pravic, dolžnosti in premoženja zakoncev in zunajzakonski partnerjev, je pred kratkim sprejeti Družinski zakonik. Magistrsko delo je preplet družinskega, dednega, nepremičninskega in zavarovalniškega prava. Osnova je družinsko pravo, kjer večji del pozornosti namenimo novemu institutu - Pogodbi o ureditvi premoženjskopravnih razmerij oziroma ženitni pogodbi, ki omogoča zakoncema ali zunajzakonskima partnerjema, da se dogovorita o medsebojnem premoženjskem režimu za čas trajanja zakonske zveze in tudi za stanje, ki bo nastopilo ob morebitni razvezi zakonske zveze. Vsekakor pa ni mogoč dogovor, kaj se zgodi s premoženjem v primeru smrti enega od zakoncev. Takrat nastopi zakonodaja s področja dedovanja, kjer zakonec ali zunajzakonski partner lahko deduje na podlagi zakonitega dedovanja po drugem zakoncu le v prvem ali drugem dednem redu. Ravno za primere smrti med zakonci v zadnjem času prevladuje trend, da sklepajo življenjska zavarovanja in na takšen način zaščitijo družino za primere, da bi se kateremu od zakoncev zgodilo kaj nepričakovanega. Žal pa nekateri vse te ugodnosti, ki nam jih ponujajo zavarovalnice, izkoriščajo na način okoriščanja, kot je v zadnjem času v ospredju poskus zavarovalniške goljufije Odrezana roka.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, zakonec, ženitna pogodba, premoženje med zakoncema
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 1770; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (850,32 KB)

26.
Pravni vidik problematike mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, nameščenih v vzgojnih zavodih
Nuša Kunčič, 2020

Opis: Obravnava otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (v nadaljevanju ČVM) se opravlja v skladu z ZUOPP-1. Več let pa se že pojavljajo težnje po novi ureditvi, ki bi urejala tudi otroke in mladostnike, ki še niso prepoznani kot otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, imajo pa čustvene in vedenjske težave. Stroka in praksa ugotavljata, da je obravnava otrok s ČVM velikokrat prepozna in da bi z ustrezno spremembo zakonodaje in uvedbo določenih načinov lažje pravočasno ukrepali ter obravnavali otroka na način, da kasneje ne bi prišlo do potrebe po namestitve v vzgojni zavod. S preventivo bi hkrati zmanjšali bremena vzgojnih zavodov, ki se v zadnjih letih soočajo z velikim porastom nameščenih otrok. Namen diplomske naloge je z normativno metodo širše predstaviti opredelitev oz. pravno podlago otrok in mladostnikov s ČVM ter njihovo obravnavo, pa tudi vzgojnih zavodov. Cilj pa je opozoriti na sistematično ureditev obravnave tako otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami kot tudi vzgojnih zavodov. Na pomembnost spremembe zakonodajne ureditve kaže že dejstvo, da je bil v letu 2019 podan predlog novega zakona za to področje. Z deskriptivno metodo ter pregledom literature je v diplomskem delu predstavljen tudi vpliv družinskega okolja na razvoj čustvenih in vedenjskih težav oz. motenj pri otrocih in mladostnikih. Vmes se s pregledom sodne prakse obravnavanega področja predstavi dosedanje izkušnje slovenskega pravosodja in podkrepi opisano problematiko.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene težave, vedenjske težave
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 2308; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

27.
Skupno in posebno premoženje zakoncev ob razvezi zakonske zveze
Šejla Letić, 2020

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev premoženjskih razmerij med zakonci, s katerimi se soočajo ob razvezi zakonske zveze. S sklenitvijo zakonske zveze se posamezniku spremeni premoženjskopravni in osebnopravni status. Posledično zakonca vzpostavita medsebojno življenjsko skupnost, ki predstavlja podlago za nastanek določenih premoženjskih povezav. Ena od teh je premoženjska kategorija skupnega premoženja. Gre za skupek premoženjskih pravic, ki so pridobljene z delom ali odplačno v času veljavne zakonske zveze. Družinski zakonik ne določa, katere premoženjske pravice spadajo v skupno ali posebno premoženje zakoncev, temveč podaja le zakonski okvir, ki ga sodna praksa dopolnjuje primeroma. Osrednja problematika, s katero se zakonca soočata v primeru razveze zakonske zveze, je, kako bosta razdelila skupno premoženje, ki sta ga ustvarila v času trajanja zakonske zveze. Težave se pojavljajo, če zakonca nista sporazumna in se vsaj eden od njiju ne strinja z zakonsko pravno domnevo o enakosti deležev na skupnem premoženju. Pri tem nepravdno sodišče upošteva dejstvo, da skupno premoženje ni le računska operacija, zato lahko zakonca napoti na pravdo, kjer imata možnost dokazovanja drugačnega prispevka k skupnemu premoženju. V nasprotnem primeru pa velja, da posebno premoženje vsakega od zakoncev uživa enak status kot premoženje katerekoli osebe, ki ni poročena. Šteje se, da je bilo pridobljeno pred sklenitvijo zakonske zveze ali neodplačno, zato lahko zakonec z njim samostojno upravlja in razpolaga kot s samostojno lastninsko pravico.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Družinski zakonik, skupno premoženje, posebno premoženje, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1735; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (487,17 KB)

28.
Razmerja med razvezanima zakoncema s poudarkom na stanovanjskem varstvu
Špela Likovič, 2020

Opis: Diplomska naloga obravnava razmerja med razvezanima zakoncema, in sicer preživnino, delitev skupnega premoženja, vračanje daril ter stanovanjsko varstvo, na čemer je poudarek. S pomočjo deskriptivne metode so razloženi osnovni pojmi, s pomočjo zgodovinskega pregleda so analizirani zakoni, predstavljena pa je tudi ureditev nekaterih tujih zakonodaj. Namen diplomske naloge je predstavitev dvanajstega poglavja Družinskega zakonika in globlja analiza stanovanjskega varstva. Preučili bomo več primerov, in sicer primer zakoncev, katerih stanovanje je v skupnem premoženju, primer zakoncev, kjer ima izključno lastninsko pravico ali v soposesti s trejo osebo na stanovanju zgolj en izmed zakoncev, ter primer, v katerem zakonec izvaja nasilje nad drugim zakoncem. Cilj diplomske naloge je potrditev oziroma ovržba hipotez, hkrati pa se želi z diplomsko nalogo predstaviti zakonsko ureditev stanovanjskega varstva skozi zgodovino, kako se ga je urejalo ter predloge in opozorila tako državnih kot evropskih organov. Institut stanovanjskega varstva do sprejetja Družinskega zakonika ni bil urejen, sodišča so morala sama zapolniti pravno praznino, ki jo je pustil zakonodajalec, zato se je tako na evropski kot na državni ravni pojavila splošna potreba, da se omenjeno področje celovito in sistematično uredi. Problematika stanovanjskega varstva se je začela pojavljati v zadnjih letih prejšnjega tisočletja in dobila precejšnje zanimanje za njeno ureditev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Družinski zakonik, stanovanjsko varstvo, preživnina, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1557; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (345,49 KB)

29.
Vpliv bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze
Petra Mikić, 2020

Opis: V času skupnega življenja sta zakonca in njun zakon lahko izpostavljena številnim življenjskim preizkušnjam in nekatere lahko privedejo tudi do prenehanja zakonske zveze. Kot je znano, je razveza zakonske zveze že po samem zakonu eden od načinov prenehanja zakonske zveze. Med relevantnimi življenjskimi preizkušnjami pa je tudi prisotnost bolezenskega stanja pri sozakoncu. V skladu z novodobnim načinom življenja, hitrim tempom in izpostavljenostjo stresu se povečuje verjetnost nenadnih pojavov bolezenskih stanj pri ljudeh, zato lahko bolezensko stanje kot življenjska preizkušnja nastopi v vsaki zakonski zvezi. Bolezensko stanje enega od zakoncev je lahko povod za razvezo zakonske zveze (po volji zakonca, katerega sozakonec je obolel, ali po volji obolelega zakonca) ali kot okoliščina ob razvezi zakonske zveze. Različna bolezenska stanja imajo različno naravo in simptome, zaradi česar je različen tudi vpliv teh na psihofizične lastnosti obolelega posameznika. Iz tega izhaja raznolikost v obravnavi posameznih primerov vpliva bolezni sozakonca na razvezo zakonske zveze, katere odraz je tudi več različnih možnosti glede vrst postopkov razveze zakonske zveze, ki v posameznem primeru pridejo v poštev, možnosti vpliva na sposobnost razsojanja obolelega posameznika in vpliva na njegovo procesno sposobnost ter več različnih možnosti glede vpliva bolezenskega stanja sozakonca na pravne posledice razveze zakonske zveze.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: bolezen sozakonca, skupno premoženje, družinsko pravo, razveza zakonske zveze, delitev skupnega premoženja
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1614; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (766,89 KB)

30.
Poenostavljena prisilna poravnava
Matic Miklič, 2019

Opis: Poenostavljena prisilna poravnava je relativno nov insolventni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in se uporablja za manjše družbe. Ko se družba znajde v likvidnostnih težavah, torej ko ni več sposobna plačevati svojih obveznosti, lahko sodišču predlaga postopek, s katerim se odpiše del dolgov, s čimer ji upniki oprostijo del plačila dolga in nadaljujejo sodelovanje oz. poslovanje. S tem se izognejo stečaju, kjer ponavadi, po domače rečeno, ne dobijo skoraj nič. Postopek na predlog dolžnika uvede sodišče. Dolžnik naredi seznam terjatev, ki se delijo na različne terjatve, oziroma naredi seznam, komu in koliko je dolžan. Nato upniki glasujejo, če so za ali proti postopku. Zakon določa nekatere pogoje, ki so potrebni za sprejetje s strani upnikov ter druge zakonske določbe za uspešen predlog postopka. Bistveno je, da se večina upnikov strinja s predlogom in tako reši nastali položaj. Bistvenega pomena je, da se s postopkom poenostavljene prisilne poravnave prekinejo vsi izvršilni postopki in da se naredi finančna reorganizacija, s katero bo dolžnik vrnil preostali dolg do upnika, potem ko mu je le-ta del dolga odpisal.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, upniki, dolžniki, terjatve, likvidnost, insolventnost, stečaj
Objavljeno: 06.01.2021; Ogledov: 1938; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (944,13 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh