61. Preprečevanje pranja denarjaAna Mahkovec Gorenc, 2021 Opis: V današnjem hitro razvijajočem se in tehnološko naprednem svetu je pranje denarje postalo na videz zakonito in vse težje izsledljivo, zato ga je praktično nemogoče izkoreniniti. Mogoče pa ga je omejiti z ustreznimi ukrepi in predpisi ter ozaveščanjem ljudi, s čimer bi ne nazadnje zmanjšali njegovo razširjenost. Magistrsko delo obravnava tematiko pranja denarja, njegovo zgodovino, najpomembnejše nacionalne in mednarodne akte ter organizacije, ki si s svojim delovanjem prizadevajo omejitvi in preprečitvi to kaznivo dejanje. Analizirani in predstavljeni so bili ključni dejavniki pri nastanku in razvoju pranja denarja v posameznih državah. V delu smo se dotaknili področja virtualnih valut in odsotnosti regulacije tega področja. Opisali smo tudi najpomembnejše ter najbolj odmevne primere pranja denarja na področju virtualnih valut. Predstavili smo Priporočila Urada RS za preprečevanje pranja denarja v zvezi z ugotavljanjem izvora sredstev virtualnih valut ter nekaj bolj odmevnih primerov, kjer je prišlo do pranja denarja na področju virtualnih valut. Nazadnje pa se magistrsko delo usmeri v raziskavo dveh različnih zakonskih določb in kako so le-te definirane v zakonodaji petih različnih držav in v Sloveniji, ter organov, ki so zadolženi za preprečevanje pranja denarja.In today’s rapidly evolving and technologically advanced world, money laundering has become seemingly legal and increasingly difficult to trace, making it impossible to eradicate it these days. However, it can be limited by appropriate measures and regulations, and by raising people's awareness, which would ultimately reduce its prevalence. The master's thesis deals with the topic of money laundering, its history, the most important national and international acts, and organizations whose activities seek to limit and prevent this crime. The key factors in the emergence and development of money laundering in individual countries were analysed and presented. In this paper, we touched on the area of virtual currencies and the absence of regulation in this area. We presented the Recommendations of the Office of the Republic of Slovenia for the Prevention of Money Laundering in relation to determining the origin of virtual currency assets and some more high-profile cases of money laundering in the field of virtual currencies. Finally, the master's thesis focuses on the study of two different legal provisions, and how they are defined in the legislation of five different countries and in Slovenia.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pranje denarja, virtualne valute, gospodarski kriminal, mednarodne organizacije, mednarodna zakonodaja
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1182; Prenosov: 225
 Celotno besedilo (876,90 KB) |
62. Fleksibilna oblika zaposlitveAlma Mevc, 2021 Opis: V magistrskem delu je obravnavano delo na domu, kot ena izmed oblik fleksibilne zaposlitve. Delo na domu ne predstavlja nekega zgolj začasnega trenda, temveč postaja ena izmed oblik dela, ki se bo v prihodnosti vse pogosteje pojavljala. Tako v državah v razvoju kot tudi v razvitem svetu se delo na domu v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Tudi v slovenski zakonodaji je institut delo na domu urejen že dlje časa. Temeljni pravni vir, ki v Republiki Sloveniji ureja delo na domu, je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembna novost, ki je bila leta 2013 uvedena z novim Zakonom o delovnih razmerjih, je ta, da lahko sedaj delavec zgolj del delovnega časa opravlja delo na domu. Delo na domu omogočajo različne oblike dela, ki jih delavci lahko opravljajo na svojem domu ali v drugih prostorih, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Od ostalih oblik zaposlovanja se delo na domu razlikuje v kraju opravljanja dela. Med delo na domu uvrščamo tudi delo na daljavo, kjer delavec pri opravljanju dela uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Vzroki za opravljanje dela na domu so različni. Delo na domu predstavlja eno izmed pravnih področij, ki se je v preteklosti precej hitro spreminjalo, kar velja še danes. Za nadaljnji razvoj dela na domu so nenehne spremembe na tem področju nujne.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: fleksibilnost, delo na daljavo, delo na domu, zaposlovanje, kraj opravljanje dela
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 792; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1011,28 KB) |
63. Objektivna odgovornost za ravnanje drugihAna Šeme, 2021 Opis: Kadar imamo opravka s krivdno odgovornostjo, ni težko ugotoviti, kdo je odgovoren subjekt. V prvi vrsti je tisti, ki je dejanje storil, storilec. V določenih primerih pa pravo odstopa od splošnega načela o krivdni odgovornosti, zato v takih primerih zakon določa posebej strogo odgovornost. Ta posebej stroga odgovornost se imenuje objektivna odgovornost in je nastala zato, da bi v primerih dejavnosti, ki so same po sebi koristne in dopustne, a kljub skrbnosti predstavljajo veliko tveganje za nastanek škode, v primeru uresničitve tveganja oškodovanec lahko po poenostavljeni poti prišel do odškodnine. Z zakonom naložene odgovornosti se je mogoče razbremeniti le v izjemnih primerih, če oseba dokaže, da je škoda nastala zaradi višje sile, ravnanja oškodovanca ali ravnanja tretjega. Pravni institut objektivne odgovornosti predstavlja izjemo v sistemu nepogodbene odškodninske odgovornosti, zato je bil namen tega dela predstaviti institut odgovornosti za ravnanja drugega, cilj pa ugotoviti, kaj to pomeni tako za oškodovanca kot tudi za nosilca odgovornosti, in še poskusiti opozoriti na področja v zvezi z objektivno odgovornostjo, ki do zdaj še niso bila toliko raziskana. Pri pisanju magistrskega dela so bile uporabljene naslednje metode: deskriptivna (opisna) metoda, metoda zgodovinske razlage, analitična metoda, metoda kompilacije in klasifikacije, sintetična metoda. V pretežnem delu sem raziskovala institut objektivne odgovornosti v različnih razmerjih po Obligacijskem zakoniku.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: objektivna odgovornost, odškodninska odgovornost, odgovornost za ravnanja drugih, odgovornost delodajalca, odgovornost staršev
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 1090; Prenosov: 93
Celotno besedilo (567,63 KB) |
64. Položaj žrtve nasilja pri urejanju preživnine za otrokeKatja Žaler, 2021 Opis: Nasilje v družini prežema velik del slovenske družbe. V kar 90,8 % so povzročitelji nasilja moški. Oče kot povzročitelj nasilja ima starševsko dolžnost preživljanja svojih otrok. Družinski zakonik v 6. členu določa starševsko skrb kot celoto vseh obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj. Zakon o preprečevanju nasilja v družini pa izrecno ne opredeli neplačevanja preživnine kot oblike ekonomskega nasilja, omogoča pa subsumpcijo pod zadnji del zakonske opredelitve ekonomskega nasilja. Ob prisotnosti nasilja v družini je urejanje preživnine za otroke polno ovir, ki lahko celo pretehtajo nad uveljavljanjem otrokove pravice do preživnine. Ženska, ki je preživela nasilen odnos in zbrala moč za odhod, se zaradi doživljanja različnih oblik nasilja znajde v situaciji finančne, telesne in psihične izčrpanosti. Prostovoljnega plačevanja preživnine za otroke v primeru nasilja v družini skorajda ni mogoče pričakovati. Veliko verjetnejša je situacija nadaljevanja izvajanja ekonomskega nasilja nad otroki, ki tako postanejo neposredne žrtve nasilja s strani svojega očeta. Problematika urejanja preživnine za otroke je poleg psihofizičnih posledic preživetega nasilja tudi v dolžini sodnih postopkov, ki v povprečju trajajo sedem mesecev. Žrtev nasilja ima za čas trajanja postopka možnost vložitve predloga za izdajo začasne odredbe za pridobitev preživnine za otroke. Začasna odredba omogoča hitro ureditev spornega razmerja. Sodišča so z znižanjem pravnega standarda ogroženosti otroka ponovno vzpostavila zagotavljanje največje koristi otroka in se zavzela za spoštovanje starševske dolžnosti preživljanja otrok.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nasilje v družini, ekonomsko nasilje, preživnina za otroke, korist otroka, začasne odredbe
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 695; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,41 MB) |
65. Posvojitev in razveljavitev posvojitveAleša Blažič, 2021 Opis: Diplomsko delo podrobno opredli institut posvojitve, ki ga urejajo tako nacionalni kot tudi mednarodni pravni akti. Posvojitev je oblika socialnega starševstva, pri kateri si starši in otroci ne delijo skupne genske zasnove, kar pomeni, da si niso v sorodu. Institut posvojitve ni nekaj novega. Na osnovi poznanih zgodovinskih dejstev so ga uporabljali že v Mezopotamiji, in sicer v Hamurabijevem zakoniku, in tudi Rimljani v antičnem Rimu, kjer institut posvojitve omenja Justinijanov kodeks. Slovenska zakonodaja posvojitev ureja posredno že z Ustavo Republike Slovenije. Ustavne določbe udejanja ureja Družinski zakonik; ta določa zakonske pogoje postopka za ugotavljanje pogojev za posvojitev, v okviru katerega delavci in delavke ugotavljajo, ali adoptiranci izpolnjujejo vse zakonske pogoje in ali so prijavitelji primerni kot kandidati za posvojitev, postopek odločanja o posvojitvi in primere, v katerih je ta neveljavna in kot taka tudi izpodbojna. Pravo pozna različne oblike posvojitve: popolno, nepopolno, enostransko, posvojitev s strani ene osebe, meddržavno oziroma mednarodno, blanko in inkognito posvojitev. V Republiki Sloveniji blanko in inkognito posvojitvi nista dovoljeni. Posvojitve v Republiki Sloveniji ni mogoče razvezati, vendar jo je mogoče v zakonsko določenih primerih razveljaviti. Diplomsko delo poleg teoretičnega dela o posvojitvi in njeni razveljavitvi vsebuje tudi intervju. Izveden je bil za namene diplomskega dela z osebo, ki je skupaj z možem (zakoncem) v Republiki Sloveniji posvojila deklici
Najdeno v: osebi
Ključne besede: posvojitev, adoptanti, adoptiranec, razveljavitev posvojitve, Družinski zakonik
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 925; Prenosov: 93
Celotno besedilo (529,71 KB) |
66. Podjetniško premoženje kot skupno premoženje zakoncevBlažka Bright, 2021 Opis: Podjetniško premoženje sodi v primeru, ko se eden ali oba zakonca ukvarjata s podjetništvom, v skupno premoženje zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je vsakršno premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. Ker podjetniško premoženje sodi v skupno premoženje zakoncev, se za delitev premoženja in upravljanje tega premoženja uporabljajo določbe družinskega prava, prav tako pa se tudi uporabljajo določbe korporacijskega razmerja, ki urejajo delovanje in upravljanje gospodarskih družb. Tukaj nastane kolizija med obema določbama, vendar velja upoštevati, da veljajo določbe družinskega prava lex specialis, zato se v razmerju med zakoncema, t. i. notranjem razmerju, uporabljajo le te. V razmerju do tretjih oseb, t. i. zunanje razmerje, se za upravljanje in izpolnjevanje obveznosti uporabljajo določbe korporacijskega prava. Zakonca lahko s deležem v družbi upravljata skupno ali pa ga upravlja zgolj eden od zakoncev, v tem primeru mora drugi zakonec podati soglasje. V nasprotnem primeru ima zakonec, ki ni podal soglasja, možnost izpodbijati pravni posel. Zakonec lahko izpodbija pravni posel zgolj v primeru, da je zakončev sopogodbenik v dobri veri. Pri upravljanju in razpolaganju s korporacijskimi pravicami, določbe korporacijskega prava različno določajo pravila, glede na obliko gospodarske družbe. Gospodarske družbe delimo na osebne (d. n. o. in k. d.) in kapitalske družbe (d. d., d. o. o., SE, in k. d. d.)
Najdeno v: osebi
Ključne besede: skupno premoženje, podjetniško premoženje, zakonca, družinsko pravo, korporacijsko pravo
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 938; Prenosov: 79
Celotno besedilo (394,74 KB) |
67. Posvojitev in razveljavitev posvojitveKlavdija Kavčič, 2021 Opis: V Sloveniji otroci uživajo posebno skrb in varstvo, kar izhaja že iz 56. člena Ustave Republike Slovenije, ki izpostavlja, da imajo otroci in mladoletne osebe, ki so ostale iz različnih razlogov brez staršev, posebno varstvo, ki jim ga zagotavlja država. Takšno varstvo predstavlja tudi posvojitev, ki predstavlja posebno obliko varovanja otroka, s katero nastane med posvojiteljem in otrokom enako razmerje kakor med roditelji in njihovimi potomci. Posvojitev je podrobneje predstavljena v nadaljevanju diplomskega dela. Na področju posvojitev je leta 2019 prišlo do nekaj sprememb in novosti, saj se je dne 15. 4. 2019 začel uporabljati Družinski zakonik, ki je nadomestil Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. V Sloveniji je zelo malo otrok za posvojitev, kandidatov, ki so primerni, da postanejo posvojitelji pa vedno več, zato se v Sloveniji veliko več srečujemo z mednarodnim posvojitvami kot pa nacionalnim posvojitvam. Bistvo diplomskega dela je predstaviti celoten postopek posvojitve, ki se začne z oddajo vloge za posvojitev na center za socialno delo in konča z odločbo o posvojitvi, ki jo izda sodišče. O odločitvi posvojitve od leta 2019 odloča sodišče, pred tem pa je o posvojitvi odločal center za socialno delo
Najdeno v: osebi
Ključne besede: posvojitev, posvojenec, posvojitelj, razveljavitev posvojitve, razveza posvojitve, Družinski zakonik, otrokova korist
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 865; Prenosov: 71
Celotno besedilo (680,74 KB) |
68. Varstvo in vzgoja otroka, preživljanje otroka in otrokovi stiki po razvezi zakonske zvezeKaja Kern, 2021 Opis: V diplomskem delu se bomo ukvarjali z vprašanjem položaja mladoletnih otrok ob razpadu ali razvezi zakonske ali zunajzakonske zveze ter njihovimi pravicami, ki jim pripadajo v vseh postopkih, kjer se odloča o ključnih vprašanjih otrok. Starši imajo glavno in enako odgovornost pri varstvu in vzgoji otroka ter pri njegovem razvoju, upravičeni pa so tudi do pomoči države pri izvajanju svoje odgovornosti. O dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo, preživljanju otroka in otrokovih stikih odloči sodišče na podlagi presoje o tem, pri katerem od staršev bo otroku zagotovljena večja korist. Če je to med staršema sporno, si sodišče pri odločitvi praviloma pomaga z mnenjem Centra za socialno delo in otrokovim mnenjem. Otrokovo mnenje se upošteva, če ga je sposoben izraziti sam ali preko nekoga, ki mu zaupa. Sodišče lahko v postopku otroku postavi posebnega zastopnika (zagovornika otroka), ki vzpostavi stik z otrokom in nato sodišču sporoča njegovo videnje in otrokove želje. V primeru, da je otrok ogrožen, se med postopkom lahko sprejmejo tudi začasne odredbe. S sprejetjem Družinskega zakonika je na področju družinskega prava prišlo do nekaterih sprememb na obravnavanem področju postopka za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih, ki jih bomo prikazali v okviru diplomskega dela
Najdeno v: osebi
Ključne besede: varstvo in vzgoja otroka, preživljanje otroka, stiki z otrokom, Center za socialno delo, načelo največje koristi otroka, mnenje otroka, varuh otrokovih koristi
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 855; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,06 MB) |
69. Določitev preživnine za otroka in pravne posledice neplačevanja preživninske obveznostiAdriana Prodanović, 2021 Opis: Vsak otrok, ki pride na ta svet, ima pravico do dostojnega življenja. Starši so tisti, ki morajo prvi poskrbeti, da bo otrok imel dovolj sredstev za preživetje in razvoj. V našem pravnem sistemu so starši v primeru ločenega življenja za svojega otroka dolžni plačevati preživnino. Otrokova korist je glavno vodilo, ki nas spremlja od določitve preživnine do njene izvršbe v primeru neplačevanja. Sodišča so varuhi otrokove koristi, zato mora vsaka določitev preživnine biti sodno potrjena. V primeru neplačevanja preživnine je upravičenec oz. zakoniti zastopnik dolžan sam uveljavljati zahtevke na podlagi pravice do preživnine. Prvi zahtevek je izvršba preživnine, nato sledi nadomestilo do preživnine in na koncu ovadba zaradi kaznivega dejanja neplačevanja preživnine. Glede na to, da vsak od teh postopkov zahteva določen čas, je najbolje vse zahtevke začeti takoj, ko se pojavi neplačevanje preživnine. Najbolj bistven del preživnine je, poleg njene primerne višine, njeno pravočasno plačevanje. Zelo pomembno je, da upravičenec ve, da vsak mesec lahko računa na preživnino. Vsako neplačevanje pušča na odnosu med zavezancem in otrokom posledice, ki lahko dolgotrajno vplivajo na njun odnos. Vsak starš je sam odgovoren za svoj odnos, ki ga ima s svojim otrokom. Z rednim plačevanjem preživnine zavezanec pokaže, da sprejema odgovornost, ki jo ima do svojega otroka
Najdeno v: osebi
Ključne besede: preživninska obveznost in preživnina, določanje preživnine, izvršba preživnine, omejitev izvršbe, kaznivo dejanje, neplačevanja preživnine
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 1165; Prenosov: 73
Celotno besedilo (728,79 KB) |
70. Splav v domeni politike in odločitev ženske, primerjava Slovenije in PoljskeKlara Sajevic, 2021 Opis: Umetna prekinitev nosečnosti je še vedno zelo delikatna, kontroverzna in sporna tema, čeprav se v življenju s splavom sreča večina žensk. Je predmet burnih razprav med nasprotniki in zagovorniki. Dostop do splava tehta pravice ploda proti pravicam matere. Kljub temu da večina držav razvitega sveta stremi k izboljšanju položaja žensk in njihovih reproduktivnih pravic ter s tem enakopravnosti med spoloma, so države, ki s spreminjanjem že tako restriktivne zakonodaje nazadujejo. Tak primer je Republika Poljska. Kljub temu da je bil ob njenem vstopu v EU pogoj liberalizacija zakonodaje glede človekovih pravic, predvsem umetne prekinitve nosečnosti, se je le-ta odločila zakonodajo še bolj zaostriti. Diplomska naloga je osredotočena predvsem na dogajanje ob koncu leta 2020 in v začetku leta 2021, ko je poljsko ustavno sodišče spremenilo pogoje za umetno prekinitev nosečnosti. Ta je sedaj dovoljena le v primeru, da je v nevarnosti življenje in zdravje matere ter če je nosečnost posledica kaznivega dejanja posilstva ali incesta. Ena izmed tem je tudi kako slovenska pravna ureditev ureja umetno prekinitev nosečnosti, ter primerjava s precej manj obširno poljsko ureditvijo. Kljub trenutni pravni ureditvi na Poljskem je imela le-ta skozi svojo zgodovino precej raznolike poglede na splav. Zanimivo je to, da je bil v času komunizma splav dostopnejši kot v času demokracije, kar pa je verjetno posledica vpetosti Katoliške Cerkve v politično sfero
Najdeno v: osebi
Ključne besede: umetna prekinitev nosečnosti, Slovenija, Poljska, restriktivna zakonodaja, liberalna zakonodaja, splav, protesti, pro-choice, pro-life
Objavljeno: 10.01.2022; Ogledov: 1143; Prenosov: 188
Celotno besedilo (340,20 KB) |
