1. Sovraštvo kot družbeni in pravni problem : magistrsko deloNina Najdenov, 2024, magistrsko delo Opis: Zločin iz sovraštva je kaznivo dejanje storjeno na temelju predsodka do določenega posameznika ali skupine ljudi na osnovi rase, etnične pripadnosti, verskega prepričanja, spola, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali kakšne druge osebne okoliščine. Značilnost tovrstnih kaznivih dejanj je v tem, da ne prizadenejo le neposrednih žrtev, temveč imajo širše družbene posledice, saj v družbi poglabljajo razlike in ustvarjajo nestrpno okolje. Sovraštvo ima neposredno povezavo s socialno identiteto in predsodki, katerih glavni kognitivni gradniki so stereotipi. Koncept zločina iz sovraštva tako predstavlja kompleksen pojav, ki terja poglobljen in celosten pristop, še zlasti v medsebojnem prepletanju psihološkega in pravnega konteksta. V začetku leta 2023 je novela KZ-1J v slovensko kazensko zakonodajo uvedla zločin iz sovraštva v kontekstu obteževalnih okoliščin. Namen magistrskega dela je zato bralcu predstaviti tematiko sovraštva v pravu, s poudarkom zlasti na konceptu zločina iz sovraštva, pred tem pa tudi teoretično opredeliti sovraštvo v kontekstu psihologije. Osnovni cilj je na temelju obstoječe literature obravnavati oz. podrobno analizirati pravno ureditev zločina iz sovraštva tako na nacionalni kot tudi tuji pravni ravni. Zakonska ureditev, praksa kaznovanja, zaščita žrtev in določitev obsega varovanja osebnih okoliščin se med državami razlikuje, kar ovira univerzalno pridobljene podatke in v splošnem otežuje celovit pristop k reševanju problematike zločina iz sovraštva. Ključne ugotovitve kažejo, da je ureditev zločina iz sovraštva raznolika in da pomanjkanje poenotenih mehanizmov za njihovo obravnavo predstavlja poglavitne ovire pri učinkovitem preprečevanju in sankcioniranju tovrstnih kaznivih dejanj. Nova ureditev v slovenskem pravu še nima izoblikovane sodne prakse, kar prinaša številne izzive tako teoretikom kot tudi pravnim strokovnjakom. Zato bo to magistrsko delo prispevalo k splošnemu razumevanju zločina iz sovraštva in posledično tudi k ozaveščanju o tovrstnih zločinih z namenom konstruiranja bolj strpne družbe.
Ključne besede: zločin iz sovraštva, novela KZ-1J, 49. člen KZ-1, diskriminacija, enakopravnost, predsodek, obteževalna okoliščina
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 247; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (4,67 MB) |
2. Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika : magistrsko deloMaša Rojc, 2024, magistrsko delo Opis: Zakonodaja je skozi leta z namenom preprečiti zlorabe in nepoštene poslovne prakse ter zagotoviti dobro delujoče gospodarstvo razvila mehanizme omejitev. ZGD-1 v 10a. členu določa omejitve za ustanavljanje družb, podjetij in pridobivanje statusa družbenika, ki služijo kot varovalo za zagotavljanje transparentnosti poslovnega okolja ter preprečujejo vstop oseb, ki ne izpolnjujejo predpisanih standardov. V delu so bile uporabljene metode analize pravnih virov, študija primerov in primerjalne analize, ki so omogočile celovito razumevanje omejitev. Namen je bil preučiti, kako omejitve vplivajo na pravno varnost in poslovno okolje ter ali predstavljajo ovire za podjetništvo. Cilji so bili identificirati ključne izzive ter predlagati rešitve za izboljšanje enotnosti pri ustanavljanju. Ugotovitve kažejo, da člen učinkovito preprečuje ustanavljanje družb s strani oseb z neprimerno poslovno zgodovino, kar prispeva k večji integriteti in zaupanju v poslovno okolje, vendar lahko stroge omejitve predstavljajo ovire za podjetniško dejavnost, zlasti za tujce, ki morajo pridobiti in legalizirati dokumente iz matičnih držav. To pogosto podaljša postopek registracije in oteži vstop na slovenski trg. Notarji in uradni organi se soočajo s težavami pri preverjanju skladnosti zaradi pomanjkanja enotnih mednarodnih standardov in neobstoja primerljivih registrov in evidenc. Izvirnost ugotovitev se kaže v celoviti analizi pravnih omejitev in njihovih praktičnih posledic, kar prispeva k boljšemu razumevanju zakonodajnega okvira in njegovih učinkov. Predlagane rešitve, kot so poenostavitev postopkov in zmanjšanje administrativnih ovir, bi lahko spodbudile podjetniško dejavnost in povečale konkurenčnost slovenskega trga. Hkrati raziskava opozarja na ovire, kot so različne zakonodajne zahteve in pomanjkanje mednarodnih standardov, kar otežuje enotno izvajanje omejitev in preverjanje skladnosti. Omejitve so ključne za zagotavljanje pravne varnosti in preglednosti poslovnega okolja. Medtem ko učinkovito preprečujejo poslovanje neprimernim osebam, prinašajo tudi izzive. Uravnotežen pristop k izvajanju omejitev je ključen za spodbujanje gospodarskega razvoja in privabljanje tujih investicij v Slovenijo.
Ključne besede: omejitve, ustanovitev, gospodarska družba, družbenik, poslovni delež, ustanovitelj, podjetnik
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 243; Prenosov: 10
Celotno besedilo (735,57 KB) |
3. Odvzem otroka : pregled evropske zakonodaje in nacionalnih pristopov z vidika sodb ESČPMaruša Malovič Šprah, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavana problematika odvzema otrok staršem v kontekstu sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in njen vpliv na nacionalne zakonodaje v državah članicah Evropske unije. Poseben poudarek je na sorazmernosti ukrepov odvzema otrok in zaščiti pravic otrok ter staršev v teh postopkih. Naloga analizira primere iz držav članic ter sodbe ESČP, ki obravnavajo vprašanja odvzema otrok staršem zaradi različnih razlogov, kot so revščina, domnevna zloraba, invalidnost staršev in drugi družinski pogoji. Osrednji cilj naloge je oceniti učinkovitost in skladnost nacionalnih zakonodaj z evropskimi pravnimi standardi, še posebej v luči 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja. V teoretičnem delu so obravnavane ključne sodbe ESČP, kot so Neulinger in Shuruk proti Švici, K. in T. proti Finski, Kutzner proti Nemčiji, Wallová in Walla proti Češki republiki, Saviny proti Ukrajini, A.K. in L. proti Hrvaški ter Hanzelkovi proti Češki republiki. Analizirani so pravni standardi, ki jih je postavilo ESČP, ter njihova implementacija v nacionalne pravne sisteme. V empiričnem delu naloga preučuje skladnost slovenske zakonodaje s sodbami ESČP ter izzive pri izvajanju pravnih jamstev v postopkih odvzema otrok. Ugotovitve kažejo, da je slovenska zakonodaja v veliki meri skladna z evropskimi standardi, vendar se v praksi pojavljajo določeni izzivi, kot so dolgotrajni postopki, pomanjkljivo usklajevanje med socialnimi službami in sodišči ter omejena dostopnost do ustrezne pravne pomoči za starše. Ključni zaključki naloge poudarjajo pomembnost sorazmernosti pri odvzemu otrok in nujnost upoštevanja pravic staršev, še posebej v primerih, ko so razlogi za odvzem otroka povezani s socialno-ekonomskimi težavami ali invalidnostjo staršev. Naloga prav tako izpostavlja potrebo po izboljšavah v usklajevanju postopkov in medinstitucionalnem sodelovanju za zaščito najboljšega interesa otroka.
Ključne besede: odvzem otrok, Evropsko sodišče za človekove pravice, družinsko življenje, 8. člen EKČP, pravice staršev, pravice otrok
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 249; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,62 MB) |
4. Pravna problematika zaposlovanja oseb s statusom invalida – študija primera Dobrovita, d. o. o. : magistrsko deloMaša Cesar, 2024, magistrsko delo Opis: Invalidi so največja manjšina na svetu, zato je pomembno, da so njihove pravice zagotovljene in se konsistentno izvršujejo. Študija primera invalidskega podjetja Dobrovita, d. o. o. je osrednja tema tega magistrskega dela, preko katere želim širši javnosti pokazati primere dobre prakse pri zaposlovanju invalidov. Odgovorila bom na vprašanja, ali so možnosti zaposlovanja invalidov enakovredne tako v zakonodaji kot v praksi, ali invalidi dejansko uživajo svoje zakonske pravice, katere ukrepe sprejema država za zagotavljanje enakopravnega delovnega okolja, zakaj še vedno obstaja stigmatizacija zaposlovanja invalidov in kakšne so razlike v možnostih zaposlovanja med različnimi vrstami organizacij. Pokazati želim razlike v zaposlovanju invalidov med podjetji, ki so bila ustanovljena z namenom zaposlovanja invalidov in običajnimi podjetji, ki so pogosto manj naklonjena zaposlovanju invalidov zaradi stigme in odpora pred postopki prilagajanja delovnih mest. Poleg študije primera bom uporabila tudi zgodovinsko metodo, metodo analize, komparativno metodo ter predvsem sociološko metode, preko intervjujev bom namreč odgovorila na določena vprašanja, zastavljena v uvodu. Poudariti želim, da so tako invalidi kot delodajalci še vedno premalo seznanjeni s pravicami in ugodnostmi na področju zaposlovanja, zakonodaja pa je sicer na tem področju urejena. Osrednje vprašanje je tudi, katere so glavne ovire pri zaposlovanju invalidov. Širšo javnost ter delodajalce želim s prikazanimi možnostmi spodbuditi k vključevanju invalidov na trg dela.
Ključne besede: invalidi, zaposlovanje, zakonodaja, možnosti, stigma
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 219; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu : magistrsko deloLaura Cerar, 2024, magistrsko delo Opis: Odločitev sodišča o skupni vzgoji in varstvu je kompleksno pravno vprašanje, ki spada na področje družinskega prava. Bistvo magistrskega dela je spoznati institut skupne vzgoje in varstva ter razumeti, na kakšen način in pod katerimi pogoji se sodišče v praksi odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, kar pomeni, da se zaupa obema staršema. Sodna praksa je ta institut na konkretnih primerih še bolj nazorno in konkretno orisala. Ključni metodi, ki sta bili uporabljeni za raziskovanje, sta deskriptivna (oz. opisna) in normativna metoda. Sam cilj magistrskega dela je bil potrditi ali zavreči zastavljene hipoteze. Ključna ugotovitev je bila, da se sodišče lahko odloči, da bo otroka zaupalo v skupno vzgojo in varstvo, četudi se starša o tem ne strinjata, saj je ključna okoliščina, ki vpliva na odločitev sodišča, največja korist otroka. Veliko težo pri tehtanju sodišče pripisuje tudi želji otroka in mnenju centra za socialno delo, ki ima po spremembi DZ vlogo pomožnega preiskovalnega organa. Gre za delikatno vprašanje, saj ima bistven vpliv na otrokovo življenje, namen sodišča pa je vedno poiskati ureditev, ki bo v otrokovo največjo korist.
Ključne besede: otrokova korist, skupna vzgoja in varstvo, center za socialno delo, ukrep za varstvo otrokove koristi, odločitev sodišča, načelo največje koristi otroka, družinski zakonik
Objavljeno v ReVIS: 03.12.2024; Ogledov: 398; Prenosov: 26
Celotno besedilo (846,61 KB) |
6. Namen odpusta obveznosti in ovire za odpust v postopku osebnega stečaja : magistrsko deloBrigita Arh, 2024, magistrsko delo Opis: Osebni stečaj je pravni institut, ki v zadnjem času pridobiva popularnost kot hitra rešitev za posameznike, ki se soočajo s finančnimi težavami. Kljub svoji učinkovitosti pa ta postopek ni vedno najprimernejša rešitev za vse. Namen magistrskega dela je celostno obravnavati postopek odpusta obveznosti in identificirati ovire, ki lahko nastanejo med tem procesom. V začetnem delu magistrskega dela bosta pojasnjena koncept osebnega stečaja in namen stečajnega postopka. Prav tako bo predstavljena evolucija stečajnega postopka skozi čas, s poudarkom na spremembah v sodni praksi in zakonodaji v Republiki Sloveniji. Obravnavano bo, kako se je postopek razvijal od njegove uvedbe do danes. Osrednji del naloge bo posvečen namenu odpusta obveznosti in oviram, ki lahko preprečijo odpust. Podrobno bodo analizirani dejavniki, ki vplivajo na trajanje preizkusnega obdobja za odpust obveznosti. V tem kontekstu bo predstavljena vloga stečajnega upravitelja, katerega naloge in odgovornosti so ključne za potek in izid stečajnega postopka. Magistrsko delo bo vključevalo analizo pravnih virov, sodne prakse in aktualne zakonodaje na področju insolvenčnega prava tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Cilj raziskave je predstaviti celostno sliko o dejavnikih, ki vplivajo na odpust obveznosti, ter opredeliti odgovornosti stečajnega dolžnika in drugih vpletenih strani od začetka stečajnega postopka dalje. S tem bo prispevek k razumevanju postopka osebnega stečaja in odpusta obveznosti pomagal tako strokovnjakom na področju prava kot tudi širši javnosti pri boljšem razumevanju tega pomembnega pravnega instituta.
Ključne besede: stečajni postopek, osebni stečaj, odpust obveznosti, ovire za odpust, obveznosti
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 291; Prenosov: 0 |
7. Delitev z ustanovitvijo nove družbe na praktičnem primeru : diplomsko deloAna Jezerc, 2024, diplomsko delo Opis: Besedilo diplomske naloge temeljito obravnava temo oddelitve družbe z ustanovitvijo nove družbe, kar je pomemben pravni in poslovni proces v okviru prestrukturiranja podjetij. V uvodnem delu naloge so jasno in natančno opredeljeni tako osrednji problem kot tudi cilji raziskave, ki vključujejo pravne, davčne in organizacijske vidike tega zahtevnega postopka. Ključni cilji naloge se usmerjajo predvsem v podrobno analizo samega postopka oddelitve in oceno njegove uporabnosti v različnih poslovnih situacijah, s poudarkom na praksi v Sloveniji. Teoretična izhodišča so podprta z zakonsko podlago (ZGD-1) in strokovno literaturo, pri čemer je posebna pozornost namenjena tudi davčnim posledicam, ki so pogosto osrednja tema pri poslovnih prestrukturiranjih. Raziskovalne metode vključujejo deskriptivno, analitično in primerjalno metodo, ki omogočajo poglobljeno razumevanje postopka oddelitve. V praktičnem delu diplomske naloge je podrobno analiziran primer oddelitve družbe A, kjer so potrjene predpostavke glede zmanjšanja poslovnih tveganj, boljšega upravljanja premoženja in davčne nevtralnosti samega postopka. Posebna pozornost je namenjena tudi omejitvam pri razpolaganju s premoženjem, predvsem zaradi zaščite upnikov in ohranjanja kapitalskih razmerij. Diplomsko delo izpostavlja pomembnost natančnega načrtovanja in sodelovanja pravnih ter finančnih strokovnjakov pri izvedbi oddelitve, da bi se izognili pravnim in davčnim tveganjem, ki so prisotna pri takšnih postopkih. Zaključki potrjujejo, da oddelitev predstavlja učinkovito orodje za prestrukturiranje podjetij, vendar zahteva skrbno izvedbo zaradi kompleksnosti postopka.
Ključne besede: statusno preoblikovanje, oddelitev družbe, prestrukturiranje podjetja, delitveni načrt, davčna nevtralnost, zaščita upnikov
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2024; Ogledov: 408; Prenosov: 0 |
8. Pravica starih staršev do stikov z vnuki po prenovljeni Uredbi Bruselj II bis : diplomsko deloGregor Simčič, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava pravico do stikov starih staršev z vnuki, kot jo obravnava prenovljena Uredba Bruselj II bis. Stiki starih staršev z vnuki so z vidika medgeneracijske povezanosti izjemnega pomena za otrokov zdrav razvoj. Gre za izjemno pomembno človekovo pravico, ki je zapisana v temeljnih dokumentih, ki obravnavajo to področje. V diplomskem delu bom na podlagi analitične metode opisal način nastajanja evropskega procesnega prava in vlogo, ki so jo pri tem imele posamezne Uredbe, kako so prvotne pravne ureditve zajemale zgolj pretok štirih temeljnih svoboščin, katerim je evropski zakonodajalec dodal še sodne odločbe. Opisal bom institut pravice do stikov starih staršev z vnuki in načine uveljavljanja te pravice po sodni poti v skladu s slovensko nacionalno zakonodajo. Ob tem se bom posvetil opisu zavarovalnih ukrepov, ki obstajajo na področju družinskega prava, tako na nacionalni ravni, kakor tudi v povezavi s prenovljeno Uredbo Bruselj II bis. V nadaljevanju diplomskega dela bom opisal način izvršitve sodnih odločb s področja družinskega prava in kakšna so pravna sredstva, ki so osebi, ki so ji obveznosti iz sodne odločbe naložene, na voljo. V diplomskem delu bom predstavil vlogo, ki jo ima Sodišče Evropske Unije pri razlagi posameznih Uredb in kako je to lahko v pomoč nacionalnim sodiščem pri odločanju v posameznih primerih. Pravica do stikov starih staršev z vnuki ni izrecno opisana v prenovljeni Uredbi Bruselj II bis, a bomo skozi analizo primerov sodne prakse SEU lahko videli, da je ta pravica zagotovljena tudi njim, upoštevaje pomembnost tovrstnih stikov za ohranjanje medgeneracijskih povezav. Rdeča nit v tovrstnih odločanjih so koristi otroka, o čemer se primarno odloča, ko se staremu staršu omogoča stik z vnuki. V zvezi s tem bom opisal tudi sodno prakso posameznih primerov, ki so bili obravnavani na evropskem sodišču za človekove pravice.
Ključne besede: pravica starih staršev do stikov z vnuki, načelo prevlade otrokove koristi, priznanje in izvršitev sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo, običajno prebivališče otroka, Uredba Bruselj II bis
Objavljeno v ReVIS: 04.10.2024; Ogledov: 448; Prenosov: 7
Celotno besedilo (566,15 KB) |
9. Izzivi ustavne demokracije v Republiki Sloveniji : doktorska disertacijaTjaša Fajdiga, 2024, doktorska disertacija Opis: Z analizo in kvalitativno empirično raziskavo podprt kritični premislek pričujoče doktorske disertacije si prizadeva ugotoviti, ali je ustavna demokracija v Republiki Sloveniji kos izzivom, s katerimi se srečuje, nasloviti te izzive ter poiskati načine, kako poznavanje, razumevanje in spoštovanje ustavne demokracije okrepiti. Pojem in vrednoto ustavne demokracije vsebinsko sestavljata med seboj povezani prvini, in sicer pravna država ter demokracija. Načelo pravne države se uresničuje preko treh konceptov – preko materialnega koncepta, formalnega koncepta ter sociološkega koncepta pravne države. Formalnemu vidiku, ki je sicer strogo pozitivističen in potemtakem ne more obstajati samostojno, vrednote in poglobljenost dodaja materialni vidik pravne države, ki pa zahteva, da država in njeni organi delujejo po načelu pravičnosti ter razuma. Le pravilno ter hkratno izvajanje obeh vidikov načela pravne države lahko pomeni uspešno izvajanje načela pravne države, s čimer poskrbimo za zagotavljanje ustavne demokracije v praksi. Pa vendar, za pravilno izvajanje in uspešno delovanje ustavne demokracije ne zadošča, da je ta zgolj normativno umeščena v besedilo ustave, ključno je dejansko uresničevanje formalnega in materialnega vidika pravne države v praksi. To pa dosežemo zgolj pod pogojem obstoja in zagotavljanja tretjega koncepta pravne države – t. i. sociološkega koncepta. Slednji se kaže v dejanskem, zavestnem in podzavestnem spoštovanju ter posledično pravilnem izvrševanju vsebinskih ter formalnih vidikov pravne države s strani slehernega posameznika, ki pravno državo in pravni sistem razumeva kot legitimen, pošten in pravičen. Doktorska disertacija se osredotoča na dokazovanje manka obstoja sociološkega koncepta pravne države v Republiki Sloveniji, saj slednji nedvomno vpliva na pravilnost izvrševanja ustavne demokracije. Doktorska disertacija ugotavlja, kateri so tisti razlogi, ki najbolj vplivajo na poglabljanje manka obstoja sociološkega koncepta pravne države in se do navedenega analitično in kritično opredeljuje. Glavno miselno vodilo pri raziskavi je osveščanje pomembnosti spoštovanja ustavne demokracije, natančneje pravne države, ki neposredno vpliva na uspešno izvajanje oziroma zagotavljanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji. Skozi analitično kritično razmišljanje, izpostavitev sodne prakse ter obstoječih problematik na področju izvajanja ustavne demokracije pričujoča doktorska disertacija osvetljuje tudi vprašanje zagotavljanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter raziskuje, katera načela, nujna za zagotavljanje človekovih pravic in svoboščin, so zaradi manka sociološkega vidika pravne države lahko neuresničena.
Ključne besede: demokracija, državna ureditev, vladavina prava, načelo pravne države, Ustava Republike Slovenije, Ustavno sodišče, 2. člen Ustave Republike Slovenije
Objavljeno v ReVIS: 21.06.2024; Ogledov: 848; Prenosov: 44
Celotno besedilo (2,71 MB) |
10. Vpliv dednopravnih pogodb na vrednost zapuščine : diplomsko deloAlja Kočevar, 2024, diplomsko delo Opis: Na obseg zapuščine pomembno vplivajo nekatere pogodbe, ki jih posameznik sklepa za čas življenja. Pogodbe, s katerimi se posameznik zavezuje glede premoženja za primer smrti ali pogodbe, pri katerih kdo razpolaga s pričakovano dediščino, so po našem pravu neveljavne. Izjema je sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se lahko sklepa med posameznikom in njegovimi potomci ali zakoncem. Posameznik pa za čas življenja lahko razpolaga s trenutnim premoženjem. Pomembne pogodbe, ki imajo pri tem vpliv na zapuščino, so izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku. Vse pogodbe morajo biti sklenjene v obliki notarskega zapisa. Izročilna pogodba je lahko odplačna ali neodplačna, odplačnost pa ni bistvena sestavina. Sklepa se lahko samo med izročiteljem in njegovimi potomci, pri tem pa je lahko upoštevan tudi zakonec izročitelja. Za veljavno sklenitev so obvezne stranke pogodbe potomci izročitelja, ki morajo podati soglasje. S soglasjem potomcev izročeno premoženje ni del zapuščine, potomci pa po podanem soglasju ne morejo več uveljavljati zahtevkov, vezanih na pogodbeno premoženje. Pogodba o dosmrtnem preživljanju in pogodba o preužitku sta odplačni pogodbi, zato za veljavno sklenitev niso zahtevana soglasja ali sorodstveno razmerje pogodbenikov. Bistveni element teh dveh pogodb je poleg odplačnosti aleatornost, tj. tveganost in nedoločljivost prevzetih obveznosti. V kolikor sta elementa izpolnjena, ob smrti zapustnika pogodbeno premoženje ne spada v njegovo zapuščino.
Ključne besede: dedovanje, zapuščina, dednopravne pogodbe, sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, izročilna pogodba, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, razpolaganje s premoženjem
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2024; Ogledov: 806; Prenosov: 15
Celotno besedilo (409,09 KB) |
