1. Vloga fizioterapije pri obravnavi otrok s prekomerno telesno maso : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMartina Krajšek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prekomerna telesna teža in debelost v otroštvu postajata vedno večja javnozdravstvena težava, povezana s povečanim tveganjem za pojav presnovnih, srčno-žilnih in mišično-skeletnih zapletov. Otroci s prekomerno težo pogosto kažejo slabšo telesno pripravljenost, omejitve pri gibanju in bolečine, kar vpliva na njihovo delovanje in kakovost življenja. Fizioterapija ima v multidisciplinarni obravnavi pomembno vlogo, saj s terapevtsko vadbo, izobraževanjem in podporo družine prispeva k zmanjšanju zdravstvenih tveganj in spodbujanju zdravih navad. Metoda: Izvedli smo sistematični pregled strokovne in znanstvene literature, objavljene med letoma 2000 in 2025, v angleškem ali slovenskem jeziku, dostopne v celotnem besedilu. Iskali smo v podatkovnih bazah PubMed, PEDro, Google Scholar in COBISS. Uporabili smo ključne besede, povezane s pediatrično debelostjo, fizioterapijo in terapevtsko vadbo. Vključene so bile raziskave, ki so preučevale otroke ali mladostnike s prekomerno telesno maso in vključevale fizioterapevtske oziroma vadbene intervencije. Izključeni so bili nerecenzirani prispevki, raziskave brez gibalnih intervencij in študije z nizko metodološko kakovostjo. V analizo smo vključili 7 raziskav. Rezultati: Pregledani članki so poročali o pozitivnih učinkih vadbenih programov in fizioterapevtskih pristopov. Ugotovljeno je bilo izboljšanje telesne pripravljenosti, ravnotežja, mišične moči, vzdržljivosti ter zmanjšanje bolečin in mišično-skeletnih težav. Raziskave poudarjajo pomen aktivnega vključevanja družine in doslednosti pri izvajanju vadbe. Razprava: Rezultati potrjujejo, da zgodnje in strukturirano delovanje fizioterapevta prispeva k zmanjševanju zdravstvenih posledic debelosti v otroštvu. Vodena vadba in izobraževanje se izkazujeta kot ključna terapevtska pristopa, saj vplivata na spremembe življenjskega sloga, ki so nujne za dolgoročno uspešnost obravnave. Kljub pozitivnim učinkom so zaradi majhnih vzorcev in metodoloških razlik potrebne nadaljnje raziskave.
Ključne besede: pediatrična debelost, terapevtska vadba, mišično-skeletne spremembe, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2026; Ogledov: 264; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,72 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Vloga terapevtske vadbe pri obravnavi osteoporoze pri ženskah po menopavzi ‒ pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaEva Tomašek, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je napredujoča sistemska skeletna bolezen, kjer pride do upada kostne mase in njene kvalitete, kar rezultira v večji dovzetnostji za zlome. T‒rezultat pri moških nad 50. letom starosti in ženskah po menopavzi glede na povprečje mladega zdravega odraslega opredeljuje osteoporozo z rezultatom manjšim ali enakim ‒2.5. V njeno zdravljenje je vključena farmakološka kot tudi fizioterapevtska obravnava. Slednja je zaradi omejenih stranskih učinkov ključnega pomena. Metoda: V teoretičnem delu pregleda literature smo uporabili metodo deskripcije, kompilacije in komparacije. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno vsebinsko analizo podatkov, metode deskripcije, komparacije in sinteze. 9 študij, ki je ustrezalo vključitvenim in izključitvenim kriterijem, je bilo vključenih v pregled literature. Rezultati: Vadba z obremenitvijo oz. proti uporu pozitivno vpliva na BMD kosti. Izkazalo se je, da terapevtska vadba pozitivno vpliva na prisotnost bolečine, mobilnost, funkcionalnost, tveganje za padce in kvaliteto življenja žensk z osteoporozo po menopavzi. Protokoli vadbe se med seboj razlikujejo, z izjemo frekvence, ki je najpogosteje 2- do 3-krat tedenska. Razprava: Terapevtska vadba je, kljub različnim si protokolom in učinkom, nepogrešljiv del obravnave žensk z osteoporozo po menopavzi. Njen pozitivni vpliv zajema tako raven kosti kot tudi širšo kvaliteto življenja.
Ključne besede: postmenopavzno, osteoporoza, vadba, fizioterapija, terapevtska vadba
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Učinkovitost manualne terapije pri zdravljenju rizartroze : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaGrega Skopec, 2025, diplomsko delo Opis: Rizartroza (RA) je degenerativna sprememba trapeziometakarpalnega (TMC) sklepa palca, ki povzroča bolečino, zmanjšano gibljivost in moteno funkcijo roke. Ti simptomi pomembno vplivajo na vsakodnevno življenje bolnikov, kar poudarja potrebo po učinkovitih terapevtskih pristopih. Manualna terapija (MT) predstavlja enega izmed konservativnih pristopov fizioterapije, ki se pogosto uporablja pri obravnavi degenerativnih sprememb. Namen diplomskega dela je bil predstaviti anatomske in patofiziološke značilnosti RA, pregledati konservativne in operativne možnosti zdravljenja ter posebej oceniti učinkovitost MT na podlagi dostopnih raziskav. V analizo je bilo vključenih pet raziskav, od tega štiri randomizirane kontrolirane študije in ena pilotna. Preiskovanci so bili večinoma ženskega spola, starejši od 65 let, z napredovalo obliko bolezni (III.–IV. stopnja po Eaton-Littler-Burtonu). MT je obsegala mobilizacijo TMC sklepa in nevrodinamske tehnike, časovni razpon intervencij pa je bil od dva do štiri tedne. Raziskave so spremljale učinke MT na bolečino, prag bolečine ob pritisku (PPT), moč pincetnega in tripod prijema ter moč stiska roke. Rezultati so pokazali kratkoročno zmanjšanje bolečine in povečanje PPT, učinki na moč pincetnega prijema, tripod prijema in roke pa so bili manj enotni. Na podlagi ugotovitev lahko sklepamo, da je MT varna in učinkovita komplementarna metoda pri obravnavi RA, saj kratkoročno zmanjšuje bolečino, vendar so za določitev optimalnih protokolov potrebne nadaljnje raziskave z večjimi in bolj raznolikimi vzorci ter dolgoročnejšim spremljanjem učinkov.
Ključne besede: rizartroza, učinkovitost, manualna terapija, zdravljenje, trapeziometakarpalni sklep
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2026; Ogledov: 294; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,49 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Učinki fizioterapevtske obravnave pri utesnitvenem sindromu rotatorne manšete: pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMatija Stražar, 2025, diplomsko delo Opis: Utesnitveni sindrom rotatorne manšete je pogost vzrok bolečine in omejene gibljivosti ramenskega sklepa, ki lahko močno vpliva na kakovost življenja. Za učinkovito obravnavo tega stanja je ključna fizioterapevtska rehabilitacija, saj lahko prepreči razvoj kroničnih težav in potrebo po kirurškem zdravljenju. V diplomskem delu je bil izveden sistematični pregled literature o učinkih različnih konzervativnih fizioterapevtskih metod pri zdravljenju tega sindroma. Pregled se je osredotočil na kratkoročne in dolgoročne učinke teh pristopov na zmanjšanje bolečine ter izboljšanje funkcionalnosti in na prepoznavanje najučinkovitejših metod zdravljenja. Analiza osmih izbranih raziskav je pokazala, da vse preučevane metode, ki so bile terapevtske vaje, manualna terapija in fizikalne modalitete, prispevajo k zmanjšanju bolečine ter izboljšanju funkcije rame. Največje in najbolj trajne izboljšave zagotavlja redno izvajanje individualno prilagojenega programa terapevtskih vaj. Celosten, individualiziran pristop, ki združuje aktiven vadbeni program s ciljno izbranimi dodatnimi metodami glede na potrebe bolnika, se je izkazal za najuspešnejšega. Takšen pristop optimalno zmanjša bolečino, povrne funkcionalno sposobnost rame in zmanjša tveganje za ponovitev težav. Ugotovitve pregleda literature poudarjajo, da je strokovno voden program terapevtskih vaj temelj uspešne rehabilitacije utesnitvenega sindroma, dodatne fizikalne in manualne tehnike pa imajo podporno vlogo. Ti izsledki lahko usmerijo klinično fizioterapevtsko prakso k razvoju standardiziranih rehabilitacijskih protokolov, ki temeljijo na aktivnem pristopu.
Ključne besede: utesnitveni sindrom, rotatorna manšeta, fizioterapija, manualna terapija, terapevtske vaje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 568; Prenosov: 32
Celotno besedilo (2,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Učinkovitost manualne terapije pri zdravljenju osteoartroze kolka – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaPatrik Čujec, 2025, diplomsko delo Opis: Osteoartroza (OA) kolka je ena najpogostejših oblik degenerativne sklepne bolezni in pomemben vzrok za bolečino, zmanjšano gibljivost ter funkcionalne omejitve pri odrasli populaciji. Manualna terapija (MT) predstavlja enega izmed temeljnih pristopov fizioterapije in se pogosto uporablja pri zdravljenju nevro-mišično-skeletnih motenj. Kljub široki uporabi pa učinkovitost MT ni najbolj znana pri OA kolka. Namen tega diplomskega dela je s sistematičnim pregledom literature ovrednotiti učinkovitost različnih tehnik MT pri zdravljenju OA kolka. Pri sistematičnem pregledu literature smo pregledali, analizirali in ovrednotili različne metode in tehnike MT ter ocenili njihov vpliv na zdravljenje OA kolka. Pri pregledu smo uporabili le randomizirane kontrolirane študije (RCT) in kvazi-RCT. Ugotovili smo, da imajo različne tehnike MT pozitivne učinke na bolečino, obseg gibljivosti (ROM), funkcionalno mobilnost in funkcionalne indekse. Rezultati študij večinoma potrjujejo le kratkoročne pozitivne učinke do nekaj tednov po intervenciji (2–4 tedne). Dolgotrajnejši učinek (3 mesece po intervenciji) je bil potrjen izključno pri mobilizaciji z gibanjem (MWM) v kombinaciji s samomobilizacijo. V prihodnosti bi za vrednotenje vpliva MT potrebovali več študij, ki bi preverjale več različnih intervencijskih protokolov ter spremljale učinek tudi več kot 6 mesecev po zaključku intervencij.
Ključne besede: osteoartroza kolka, učinkovitost, manualna terapija, zdravljenje, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 588; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Učinkovitost terapije miofascialnih prožilnih točk pri mialgiji zgornjega dela m. trapeziusa – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaSamo Murn, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Miofascialne prožilne točke (MPT) so pogost vzrok mišično-skeletne bolečine, zlasti v zgornjem delu m. trapezius. Njihovo zdravljenje vključuje širok spekter terapevtskih pristopov, od manualnih tehnik do invazivnih procedur. Namen tega pregleda literature je bil ovrednotiti učinkovitost različnih terapij MPT na tem področju. Metoda: Uporabljena je bila metoda sistematičnega pregleda literature. Iskanje po ključnih besedah “myofascial trigger points”, “upper trapezius myalgia”, “upper trapezius” in “trigger point therapy" je bilo izvedeno v elektronskih podatkovnih bazah Google Scholar, ScienceDirect, PubMed, ProQuest, Scopus, PEDro za obdobje 2009–2024. Vključene so bile randomizirane kontrolirane raziskave v angleškem jeziku. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih 10 raziskav. Rezultati kažejo, da različne terapije (manualne tehnike, suho iglanje, elektroterapija) statistično zmanjšajo bolečino in izboljšajo funkcionalno stanje v kratkoročnem obdobju. Vendar med njimi ni bilo ugotovljenih bistvenih razlik v učinkovitosti. Razprava: Kljub dokazom o učinkovitosti številnih terapij pregled izpostavlja pomanjkanje standardiziranih diagnostičnih protokolov in objektivnih merilnih instrumentov. Pomanjkljivost je tudi odsotnost merjenja biomehanskih parametrov, kot je mišična togost. Prihodnje raziskave bi se morale osredotočiti na razvoj objektivnejših diagnostičnih meril in dolgoročno spremljanje učinkov.
Ključne besede: miofascialne prožilne točke, zgornji del m. trapezius, mialgija, terapija, bolečina, pregled literature
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2025; Ogledov: 601; Prenosov: 9
Celotno besedilo (2,09 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vpliv uporovne vadbe na kostno gostoto pri osebah z osteoporozo – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaMaruša Udrih, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je kronična sistemska skeletna bolezen, za katero sta značilna postopno zmanjševanje kostne gostote in spremenjena mikroarhitektura kostnega tkiva, kar vodi v povečano krhkost kosti in s tem večjo dovzetnost za zlome. Predstavlja najpogostejšo presnovno bolezen kosti pri odraslih po vsem svetu ter eno izmed vodilnih zdravstvenih težav pri starejših in osebah z bolezenskimi stanji, ki neugodno vplivajo na kostno presnovo. Namen: S pregledom literature želimo preučiti vpliv uporovne vadbe na kostno gostoto pri osebah z osteoporozo. Osredotočili se bomo na primerjavo učinkovitosti uporovne vadbe z drugimi vadbenimi oblikami ter analizirali, kako različni parametri uporovne vadbe, kot so intenzivnost, pogostost in trajanje, vplivajo na spremembe kostne gostote. Metoda: Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed in ProQuest. V iskanje so bili vključeni članki, objavljeni med letoma 2015 in 2025, ki so ustrezali vnaprej določenim vključitvenim kriterijem. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali. Rezultati: V analizo smo vključili osem študij, ki so izpolnjevale izbrane kriterije in se vsebinsko nanašale na tematiko raziskave. Pregled je pokazal, da se pri obravnavi osteoporoze uporabljajo različni vadbeni pristopi, pri čemer se uporovna vadba dosledno izkazuje kot ena najučinkovitejših metod za povečanje kostne gostote. Razprava: Najboljši učinki na povečanje kostne gostote pri osebah z osteoporozo so bili doseženi z visokointenzivno uporovno vadbo, zlasti pri obremenitvah nad 70 % do 85 % enega ponovitvenega maksimuma (1RM).
Ključne besede: osteoporoza, kostna gostota, tveganje za zlome, uporovna vadba, vadba za moč
Objavljeno v ReVIS: 30.09.2025; Ogledov: 800; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. Pomen pravilne telesne drže za normalno funkcijo notranjih organov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaJerneja Nabergoj, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Zaradi današnjega stila življenja so odstopanja od pravilne telesne drže pogosta težava. Te deformacije/funkcionalne motnje vplivajo na razvoj in funkcijo notranjih organov. S preventivo in korektivno vadbo lahko nepravilno držo izboljšamo. Korekcija drže pozitivno vpliva na funkcijo nekaterih notranjih organov. Metode: Za empirični del diplomske naloge smo uporabili podatkovne baze PEDro, PubMed, ResearchGate, Google učenjak in Digitalno knjižnico Slovenije (dLib). Za analizo smo uporabili angleško literaturo, ki je bila izdana med letoma 2013 in 2023 ter je vsebovala podatke o korekciji drže in vplivu na izboljšanje funkcije notranjih organov. Rezultati: V končno analizo smo vključili devet člankov, pri čemer sedem člankov obravnava vpliv drže na pljučno funkcijo, dva članka pa obravnavata vpliv na srčno-žilni sistem. Postopek zbiranja podatkov vključenih v končno analizo, smo prikazali s PRISMA diagramom. Rezultati so prikazani v tabelah. Razprava: Pravilna telesna drža je pomembna za normalno funkcijo notranjih organov. S korekcijo drže se funkcija nekaterih notranjih organov izboljša. Izboljša se predvsem funkcija dihalnega sistema.
Ključne besede: drža, vpliv, skolioza, kifoza, funkcija notranjih organov
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2025; Ogledov: 699; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,96 MB) |
9. Učinki fizioterapije na cervikogeni glavobol – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaLuka Černe, 2025, diplomsko delo Opis: Namen tega diplomskega dela je bil preučiti učinke fizioterapije na cervikogeni glavobol s pregledom strokovne in znanstvene literature. Cervikogeni glavobol spada med sekundarne tipe glavobolov. Njegova prevalenca naj bi se gibala okrog 5% in prizadene največ ljudi v srednjih starostnih skupinah. Gre za glavobol, ki ga ni enostavno diagnosticirati, saj lahko izhaja iz katerega koli vratnega predela, največkrat iz struktur v subokcipitalnem predelu. Bolnik ima glavobole, bolečino v vratu, ki lahko seva v zgornji ud, omejeno gibljivost predvsem v zgornji cervikalni hrbtenici in slabo držo. Eden od načinov konservativnega zdravljenja te vrste glavobola je fizioterapija. Fizioterapija cervikogenega glavobola je največkrat kombinacija različnih fizioterapevtskih tehnik in metod. V diplomsko delo je bilo vključenih 10 študij, ki so bile zbrane iz različnih podatkovnih baz ter izbrane na podlagi vključitvenih in izključitvenih dejavnikov. Te so bile podrobno pregledane in analizirane. Ugotovljeno je bilo, da ima fizioterapija s svojimi pristopi pozitivne učinke na zdravljenje cervikogenega glavobola. Vsi pristopi in obravnave niso enako učinkoviti, vendar so vsi pomagali k izboljšanju simptomatike glavobola. Najbolj učinkovit fizioterapevtski pristop je kombinacija manualne terapije in terapevtskih vaj. Ta obravnava naj bi najbolj pomagala pri zdravljenju cervikogenega glavobola, saj odpravi bolečino, izboljša gibljivost in invalidnost v vratnem predelu, izboljša držo ter izboljša tudi nasploh kakovost življenja bolnika.
Ključne besede: cervikogeni glavobol, sekundarni glavobol, fizioterapija, zdravljenje, bolečina v vratu
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 2039; Prenosov: 14
Celotno besedilo (961,78 KB) |
10. Fizioterapija pri dvigovalcih uteži z bolečino v hrbtenici – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaŽan Žohar, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Najpogostejši mišično-kostni zdravstveni problem, s katerim se spoprijema današnje prebivalstvo, je bolečina v križu oziroma bolečina v spodnjem delu hrbtenice. Pojavnost kljub vsem trudom strokovnjakov narašča. Obstaja veliko načinov vadbe za moč oziroma treningov proti uporu, z različnimi cilji, napravami in načini za pridobivanje moči. Prav tako je tudi veliko različnih fizioterapevtskih storitev oziroma metod, s katerimi se lahko doseže izboljšanje bolečine v hrbtenici pri dvigovalcih uteži. Namen: Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako zmanjšati incidenco bolečine v hrbtenici pri dvigovalcih uteži in katere fizioterapevtske metode so najučinkovitejše pri njeni obravnavi. Metode: V pregled literature so bila vključena štiri strokovna in znanstvena dela, objavljena med letoma 2014 in 2024, v slovenskem ali angleškem jeziku, pri katerih so bili vključeni preiskovanci, ki se ukvarjajo z vsaj enim športom, pri katerem dvigujejo uteži, in v katerih so ugotavljali, kako različne oblike fizioterapije vplivajo na bolečine v hrbtenici pri dvigovalcih uteži. Vključena strokovna in znanstvena dela so morala biti ocenjena vsaj z oceno 5 po lestvici PEDro. Razprava: Po analizi rezultatov je bilo ugotovljeno, da se lahko incidenca bolečine v hrbtenici pri dvigovalcih uteži zmanjša s svetovanjem dvigovalcem uteži glede pravilne izvedbe vaj in primerne kilaže med izvajanjem le-teh. Ni pa bilo možno izpostaviti le ene fizioterapevtske metode, ki bi bila najučinkovitejša, saj je bilo ugotovljeno, da je kombinacija različnih učinkovitih terapij najboljši način za zdravljenje bolečine v hrbtenici pri dvigovalcih uteži.
Ključne besede: bolečina v spodnjem delu hrbtenice, dvigovalci uteži, dvigovalci uteži, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 03.09.2025; Ogledov: 1219; Prenosov: 43
Celotno besedilo (931,19 KB) |
