Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


91 - 98 / 98
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
91.
Izstop države članice iz Evropske unije
Aldijana Ahmetović, 2020

Opis: Pogodba o Evropski uniji v 50. členu določa pravno podlago za izstop države članice iz Evropske unije in sicer prek t.i. dvofaznega postopka, ki ga urejata tako nacionalno pravo kot pravo Evropske unije. Kljub temu, da omenjena določba predstavlja predvsem potrditev suverenosti držav članic v luči poglabljanja evropske intergracije je prvi primer izstopa države članice iz Evropske unije razkril pomanjkljivosti pravne ureditve tega vprašanja. Predvsem prek uporabe primerjalne in analitične metode raziskovanja skušamo v nalogi primerjati ne le ureditev izstopa države članice iz mednarodne organizacije temveč tudi izstop federalne enote iz federacije in izsledke uporabiti pri analizi 50. člena Pogodbe o Evropski uniji. Ob tem primerjava nacionalnih ustavnih ureditev glede vprašanja izstopa iz Evropske unije, s posebnim poudarkom na slovenski in britanski ureditvi, ponuja pomembe informacije glede podaje izstopne izjave in pristojnosti posameznih nacionalnih organov v omenjenem postopku. Analiza sodne prakse Sodišča Evropske unije pa osvetljuje predvsem vprašanja povezna s t.i. drugo fazo izstopnega postopka in sklenitvijo sporazuma o prihodnjih odnosih. Rezultati raziskave potrjujejo tezo o pravni podnormiranosti postopka izstopa države članice iz Evropske unije tako v državah članicah kot pravu Evropske unije in terjajo aktivnost zakonodajalca pri celoviti ureditvi omenjenega vprašanja, saj bo le na ta način moč odpraviti pravno negotovost, ki bi spremljala prihodnje izstopne postopke.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: evropsko pravo, države članice, izstop, mednarodne pogodbe, zakonodaja
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 532; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

92.
Neodvisna, nepristranska, odgovorna sodna veja oblasti – steber politične prihodnosti in vladavine prava v Evropski uniji
Maja Cigoj, 2021

Opis: Doktorska disertacija obravnava pomen pravice do neodvisnega, nepristranskega in odgovornega sodišča s poudarkom, usmerjenim na ohranjanje skupnih vrednot skupne celote EU. S pomočjo aksiološke raziskovalne metode in ob podpori kritičnoanalitične in primerjalno-pravne ovrednotimo obstoječo institucionalno strukturo EU. V ospredje je postavljena sodna veja oblasti. Iščemo pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na varstvo temeljnih pravic posameznika v EU. S ciljem, da bi raziskali možnosti oblikovanja tesnejše ustavne integracije EU, in sicer prek varstva temeljnih pravic posameznika, opazujemo v pravnem redu EU ravnanja političnih institucij EU kot snovalk smernic razvoja varstva človekovih pravic in tudi sodstva EU, s Sodiščem EU na čelu, ki predstavlja skupaj z ESČP avtoriteto nadnacionalnega sodnega varstva človekovih pravic v evropskem prostoru in transnacionalnih subjektov, na katerih leži odgovornost za ustvarjanje soft-law mehanizmov za nadaljnjo integracijo sodstva EU. Čeprav je raziskava omejena na osrednjo in vzhodno Evropo ter je vzeta v ozir le pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča, razkriva vse razsežnosti omejenega dostopa posameznika do Sodišča EU. To predstavlja bistveno pomanjkljivost avtonomnega sodnega varstva pravic v EU. Doktorska disertacija ponudi vsem relevantnim deležnikom model za nadgradnjo lastnega avtonomnega nadnacionalnega sistema varstva pravic iz Listine s pritožbo posameznika pred Sodiščem EU, ki bi znatno pripomogla k razvoju EU v odpornejšo, učinkovitejšo in posamezniku prijaznejšo nadnacionalno ustavno entiteto.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: institucionalna struktura EU, varstvo temeljnih pravic v EU, individualna pritožba pred Sodiščem EU, pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča, soft-law
Objavljeno: 04.01.2022; Ogledov: 281; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

93.
Pravo in umetna inteligenca
Mark Grossman, 2021

Opis: Uporaba umetne inteligence se čedalje bolj širi, posledično pa je tudi njen vstop v vsakodnevno življenje neizogiben. Njen prihod prinaša mnogo dobrega ter neredko vodi napredek in razvoj, hkrati pa je lahko tudi predmet zlorab. Do tega zavedanja je Evropska unija prišla in je v preteklih letih pričela s predzakonodajnimi postopki reguliranja umetne inteligence. Le-tem in novonastalemu Predlogu uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci magistrsko delo posveča največ pozornosti. Hkrati se ukvarja tudi z vprašanjem, kako bodo revizija sistemov umetne inteligence ter sankcioniranje z zakonodajnimi zahtevami neskladnih ravnanj pripomogli h končnemu cilju etičnega delovanja, ki ne bo posegalo v temeljne pravice posameznikov. Tako so področja regulacije, revizije ter sankcioniranja in odgovornosti tista glavna področja, s katerimi se magistrsko delo ukvarja. Našteti podrazdelki so povezani preko že omenjenega imenovalca etike. Na področju regulacije predvsem raziskujemo, kakšno je trenutno stanje varstva in tudi, ali trenutni ter prihodnji zakonodajni akti upoštevajo etiko kot vodilo pri zakonodajnem postopku in končni regulaciji. Če je zakonodaja nedvomno prvi korak, s katerim se zagotavlja etično ravnanje, je, ko govorimo o umetni inteligenci, izjemnega pomena tudi revizija. V magistrskem delu zajamemo, kako si revizijo predstavlja Evropska unija, hkrati pa ne zanemarimo tudi predstav revizije, ki jih imajo ustvarjalci sistemov umetne inteligence. Delo se tako ukvarja tudi z vprašanjem notranje ter zunanje revizije in z organi, ki naj nad sistemi umetne inteligence bdijo. Zaključimo s poglavjem o sankcioniranju ter odgovornosti, saj se predvsem pri slednji, v povezavi z umetno inteligenco pojavljajo določene posebnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropska unija, umetna inteligenca, etika, regulacija, revizija
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 258; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

94.
Kolikokrat in zakaj ne soglašajo sodniki na slovenskem ustavnem sodišču?
Marko Šerbel, 2021

Opis: Magistrsko delo v uvodnem delu predstavi metodologijo dosedanjih tujih raziskav in metodologijo raziskovalne skupine za raziskovanje ideologije na slovenskem ustavnem sodišču. Nato se usmeri v poglobljeno analizo pritrdilnih in odklonilnih ločenih mnenj vseh sestav slovenskega ustavnega sodišča za obdobje od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 pa vse do leta 2016. Največ, 44,3 % nesoglasnih odločb, je bilo v prvem raziskovalnem obdobju, od leta 1993 do leta 1997. V tem obdobju so ustavni sodniki najmanj enotni pri svojih odločitvah. Razlog zato lahko najdemo v tem, da je to obdobje tik po osamosvojitvi Slovenije; ustavno sodišče se je reorganiziralo in postavilo na novo, kar je imelo zagotovo posledice tudi v sami strukturi odločanja ustavnih sodnikov. Drugo opazovano obdobje med leti 2002 in 2006 pokaže že malce drugačen slog odločanja ustavnih sodnikov. Izmed 860 odločitev, ki smo jih analizirali, se ustavni sodniki v tisti sestavi niso strinjali v 21,2 % primerov. V zadnjem opazovanem obdobju, med leti 2011 in 2016, smo v našem vzorcu analize odločb pregledali 417 odločitev, v katerih se ustavni sodniki niso strinjali v 29 % primerov. Tako lahko zaključimo, da se je krivulja nestrinjanj v prvem obdobju najprej dvigala, v drugem obdobju se je pričela spuščati, saj je bilo nestrinjanj manj, v zadnjem obdobju pa se je spet začela dvigati. Pritrdilna in odklonilna ločena mnenja natančno pokažejo ideološko usmerjenost posameznega ustavnega sodnika. Z ločenimi mnenji je ustavnim sodnikom omogočeno, da lahko še dodatno izrazijo strinjanje ali pa nestrinjanje z določeno odločbo ustavnega sodišča oz. posameznim stališčem, ki ga je v dotični zadevi zavzela večina ustavnih sodnikov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ustavni sodniki, ideologija, sodniška ideologija, ustavno sodišče, sodstvo, raziskava ideologije
Objavljeno: 04.02.2022; Ogledov: 207; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

95.
Mediji in državnozborske volitve v Republiki Sloveniji v letu 2018
Špela Rostan, 2020

Opis: Mediji s svojim poročanjem in posredovanjem informacij vplivajo na ravnanje ljudi na vseh področjih njihovega življenja. V magistrski nalogi preučujemo morebitni vpliv medijev na državnozborske volitve v Republiki Slovenji v letu 2018. Z uporabo kvantitativne in kvalitativne analize preučujemo uravnoteženost poročanja programov nacionalne televizije in dveh komercialnih televizij v Republiki Sloveniji na primeru državnozborskih volitev v Republiki Sloveniji v letu 2018. V raziskavo so zajeta poročanja v okviru informativnega programa, večja soočanja, intervjuji s kandidati in predsedniki političnih strank ter poročanja o državnozborskih volitvah na spletnih portalih, v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Namen raziskovalne naloge je tudi osvetliti problem volilnega sistema v Republiki Sloveniji, volilne abstinence in legitimnosti volitev. V magistrski nalogi je predstavljen politični sistem, zakonodaja na področju medijev in volitev, volilni sistem, delovanje medijev v okviru demokratičnega procesa in potek volilne kampanje. Predstavljeni so rezultati raziskave o poročanju določenih medijev v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Osvetljena je problematika polarizacije medijskega prostora v Sloveniji in vpliv lastniške strukture medijev na poročanje. Rezultati raziskave v nekaterih primerih kažejo na neuravnoteženo poročanje določenih medijev. Vse politične stranke, predvsem neparlamentarne, nimajo enakih možnosti za predstavitev svojih stališč. Ugotovljeni so bili primeri diskreditacij določenih političnih strank oziroma njihovih predsednikov tekom soočenj. Rezultati magistrskega dela so lahko zanimivi za strokovnjake in študente družboslovnih in tudi politoloških znanosti, hkrati pa predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave na področju medijev in volitev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mediji, medijsko okolje, medijsko poročanje, volitve, državnozborske volitve v Republiki Sloveniji 2018, politični sistem, volilna kampanja, volilni sistem
Objavljeno: 09.02.2022; Ogledov: 228; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

96.
Evropska fiskalna unija – naslednja stopnja?
Valerija Klinec, 2021

Opis: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, ali obstaja možnost, da so različni davki, še posebej tisti digitalne dobe, povod za naslednjo stopnjo integracije EU ali nasprotno – ali je ideja fiskalne unije še daleč od realnosti. Prva ovira na področju davkov v EU je ta, da to predstavlja eno izmed zadnjih področij, kjer države članice odločajo s soglasjem in ne s kvalificirano večino. V zadnjih letih sta največ pozornosti pridobila davek na digitalne storitve in davek od dohodkov pravnih oseb v zvezi s pomembno digitalno prisotnostjo. Predlogi so bili sicer leta 2021 umaknjeni s sporočilom Evropske komisije. Dva glavna politična izziva te dobe sta, kje obdavčiti ter kaj. Diplomska naloga nas skozi zgodovinsko, raziskovalno ter primerjalno metodo popelje do odgovora, da je verjetnost, da bi davki digitalne dobe predstavljali povod za naslednjo stopnjo integracije, trenutno nizka. Sistem odločanja s soglasjem države članice še vedno izkoriščajo sebi v prid in v škodo enotnega trga. Čeprav obstajajo točke, strinjanja, tudi glede davkov digitalne dobe, želja po skupnem proračunu, ki bi »nadomestila« vse nacionalne, še ni bila jasno izražena, prav tako pa bi bil proces vzpostavljanja takšnega »sistema« kompleksen. Se pa države članice povezujejo na drugačne načine. Pri tem je seveda pomembno tudi mnenje evropskih državljanov. Na področju davkov je potrebna posebna pozornost, saj je obdavčitev bistvena za delovanje družbe. Je ključni instrument javne politike – glavni vir prihodkov vlad.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: evropska fiskalna unija, integracija, davki, digitalna doba, enotni trg
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 222; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (587,03 KB)

97.
Kako se Evropska unija spopada z vse bolj spremenljivim okoljem?
Nastja Mojca Sodin, 2021

Opis: Okolje zadeva vse nas, saj je povezano z vsakim področjem življenja na našem planetu. Vpliva na način in kakovost življenja, naše zdravje, delo ter varnost. Kot prebivalce Evrope nas povezuje zanimanje za varovanje in izboljšanje okolja. V zadnjih desetletjih se je pokazalo, da je globalno okolje zaradi človekovega ravnanja resno ogroženo. Sem sodijo onesnaženje zraka in vode, ropanje naravnih virov (gozdovi, ribe), iztrebljanje živalskih vrst zaradi uničevanja njihovega življenjskega prostora ter naraščajoča nevarnost, ki jo predstavljajo podnebne spremembe. Ob potrebni politični volji ima človek dovolj znanja in tehnološke sposobnosti, da se upre temu razvoju. Za varovanje in ohranjanje okolja je EU v zadnjih nekaj desetletjih storila veliko. Dogovorila se je za koncepte ravnanja, objavila pravne predpise in sprejela ukrepe za izvajanje, hkrati pa tudi konkretno financirala pionirske raziskave v korist inovativnih okoljskih rešitev ter tako s celotno problematiko močneje vplivala tudi na javno zavest. Pomembno vlogo igra tudi v globalnem merilu, tako da utira pot in vpliva na druge države, da sprejemajo učinkovite ukrepe za podnebno zaščito. Osrednji del diplomskega dela predstavlja politika Evropske Unije na področju okolja in podnebnih sprememb, kot tudi globalni boj proti podnebnim spremembam
Najdeno v: osebi
Ključne besede: okolje, Evropska unija, EU, podnebje, Evropa, podnebne spremembe, okoljska politika
Objavljeno: 24.02.2022; Ogledov: 184; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

98.
Prihodnost razvoja EU kot sui generis federacije
Maja Janša, 2021

Opis: Magistrsko delo skuša poiskati ustrezno definicijo EU; označi jo kot umetno, politično tvorbo, kot sui generis entiteto, ki kaže svojo edinstvenost v mednarodni skupnosti, saj že vsebuje nekatere nadnacionalne elemente, ki so sicer značilni za federacije, pri čemer vsebuje tudi konfederalne, medvladne elemente. Naloga se dotakne tudi ostalih teoretičnih izhodišč, ki v sami naravi poskušajo definirati EU že več desetletij, in pojasnjuje zgodovinske okoliščine nastanka EU ter izmenjavo teoretičnih pristopov skozi razvoj Unije. Magistrsko delo sledi svoji rdeči niti, saj se skozi poglavja osredotoča na razvoj EU kot sui generis federacije; definira elemente, ki bi jih EU morala po kvalifikaciji federacije imeti, pri čemer omenja tudi odsotnost glavnih elementov, značilnih za federacijo. V jedru se delo osredotoča na notranje in zunanje delovanje EU, pri čemer se dotakne tako slabosti kakor tudi prednosti tovrstnega delovanja. V osrednjem delu tako skuša pojasniti ustrezno ravnovesje znotraj Unije, in sicer med delovanjem nacionalne in nadnacionalne ravni, zato se dotakne vprašanj o razdelitvi moči, hierarhičnosti in heterarhičnosti, suverenosti, primarnosti in subsidiarnosti, omenja pa tudi ostala načela, ki so bistvena pri pojasnjevanju strukturnega ravnovesja. Naloga se zaključuje z možnostmi razvoja EU v prihodnosti, predvsem z vidika razvoja federacije sui generis, upoštevajoč mednarodne tendence in obstoječe razmere na evropskem kontinentu, kot so rast evroskepticizma, pojavnost političnih skrajnosti, novih kriz in druge
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prihodnost, razvoj, EU, federacija, sui generis
Objavljeno: 25.02.2022; Ogledov: 235; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh