Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Notranji trg, ki se je dokončno oblikoval leta 1993, je območje, v katerem se evropski državljani lahko svobodno gibajo, študirajo, živijo, se upokojijo in iščejo nova delovna mesta. Omogoča prost pretok štirih svoboščin - delavcev, blaga, kapitala in storitev, ki je mogoč na podlagi popolne odprave nadzora na notranjih mejah Unije tj. na podlagi oblikovanja Schengna. Uveljavitev prostega pretoka delavcev je eden največjih uspehov evropske integracije. Državljanom Evropske unije dovoljuje iskanje boljših življenjskih in delovnih razmer, kot so jim na voljo v državi članici, kjer prebivajo. To vodi do izboljšanja življenjskega standarda tistih, ki odidejo,in tistih, ki ostanejo v članici, v kateri prebivajo,in do zmanjševanja socialnega pritiska v najrevnejših področjih Evropske unije. Obenem se tako prispeva delovna sila v najbogatejše dele Unije, kar omogoča njihov nadaljnji gospodarski razvoj. V diplomskem delu so analizirana nekatera pomembnejša področja dela v Evropski uniji(analiza brezposelnosti, analiza plač v drugih državah članicah, analiza migracij). Prost pretok oseb pa ni omejen samo na prost pretok delavcev. Notranji trg Evropske unije omogoča, da se vsi, ki imajo evropsko državljanstvo, na njenem območju prosto gibajo in da se lahko preselijo ter prebivajo v drugi državi članici. To pravico pa imajo na podlagi številnih direktiv tudi državljani tretjih držav, ki se delijo v tri skupine: ekonomski priseljenci, prisilni in družinski priseljenci.
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 4138; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Združeno kraljestvo predstavlja prvo državo članico, ki se je že v letu 2013 na pobudo takratnega premierja Davida Camerona pričela ukvarjati z možnostjo izstopa iz Evropske unije (EU). Ta je v svojem govoru izrazil namero o ponovnem pogajanju o pogojih članstva Združenega kraljestva v EU, rezultate pogajanj pa je nameraval dati na referendum, kjer bi ljudje odločali o tem, ali naj Združeno kraljestvo izstopi iz EU ali ne. 23. junija 2016 so državljani Združenega kraljestva odločali o odhodu iz EU. Na referendumu je 52 % državljanov izglasovalo izstop. Do tega trenutka so bila vprašanja, vezana na morebitni izstop katere od držav članic, zgolj predmet teoretičnih razprav znotraj EU. Omenjeni referendum pa je teorijo spremenil v prakso. Z reformno Lizbonsko pogodbo in uvedenim 50. členom so države članice EU dobile pravico do izstopa iz EU. Do tega trenutka tovrstni izstop ni bil mogoč oziroma so države članice do leta 2009 lahko uporabile 65. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki se naslanja na odpoved mednarodne pogodbe ali odstop od mednarodne pogodbe, ne določa pa izstopa iz EU. Izstop iz EU pomeni tako za državo kakor tudi za Unijo kot celoto številne posledice. Za državo prenehajo veljati vse politike EU, sama pa si mora izpogajati nadaljnje odnose z EU. Za državo prenehajo veljati vse svoboščine notranjega trga EU, kar pomeni zanjo velike finančne izgube, nenazadnje pa tudi izgube za celotno EU. V magistrskem delu na podlagi proučevanja strokovne literature obravnavamo tematiko Brexita. Predstavljamo nastanek EU in temeljne akte EU. Navajamo pogoje za pristop k EU in sam postopek pristopa. Prav tako obravnavamo tudi možnosti izstopa iz EU in izpostavljamo izstopno klavzulo. Svojo pozornost nadalje posvečamo predstavitvi posledic, ki nastopijo ob izstopu države članice iz EU. Predstavljamo tudi pomen Brexita in analiziramo posledice, ki se lahko pojavijo ob izstopu Združenega kraljestva iz EU tako za izstopajočo državo kot za države članice. Magistrsko delo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da celostno sicer ni mogoče predvideti vseh posledic izstopa, saj so te odvisne predvsem od prihodnjega razmerja države, v našem primeru Združenega Kraljestva z EU. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da bi bile posledice obsežne, dolgoročne in trajne. Združeno Kraljestvo bi izgubilo veliko tržšče in prav tako bi izgubilo na verodostojnosti, kar bi lahko pripeljalo do negativnega odzivanja tržišča nanjo.
Ključne besede: Evropska unija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 4793; Prenosov: 366
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Tako kot se razvija in spreminja Evropska Unija, se tudi razvija in spreminja njen pravni red. Razmerje med pravnim redom Evropske unije in pravnimi redi držav članic ureja načelo primarnosti. To načelo ureja situacije, ko sta ta dva pravna reda v konfliktu in razrešuje vprašanje, katero pravo naj se uporabi pri njihovem vzajemnem nasprotovanju. Preko judikature Sodišča Evropske unije se je oblikovalo stališče, da ima pravo EU prednost pred nacionalnim pravom. Ob tem se moramo zavedati, da EU deluje v obsegu prenesenih pristojnosti in v primeru, da je pravni akt zunaj tega okvirja, mu ne moremo dati prednosti. V primeru konflikta ali celo kršitve načela primarnosti ni nobene nadrejene instance ali razsodnika, ki bi lahko natančno določil katero pravo naj uporabimo, upoštevajoč dejstvo, da sta ta dva pravna reda v heterarhičnem razmerju. Zadeva C-399/09 M. Landtová proti ČSSZ oz. posledice le-te je tipičen primer nasprotovanja teh dveh pravnih redov in označba sodbe kot "ultra vire" s strani Ustavnega sodišča ČR to zelo jasno dokazuje. V tej nalogi poleg podrobne analize celotnega problema preučujem in predstavljam agumente za in nasprotne argumente v zvezi z ravnanjem Ustavnega sodišča. Argumenti bodo preučeni na podlagi odločitev tako Ustavnega sodišča ČR kot tudi na podlagi odločitev Vrhovnega upravnega sodišča in navsezadnje na podlagi številnih mnenj in komentarjev s strani čeških in tujih pravnih strokovnjakov. Ob tem velja poudariti, da celoten problem ne zajema samo omenjenega primera ge. Landtové, ampak celo vrsto primerov, ki so se začeli pojavljati po razpadu takratne Češko-slovaške federativne republike ter pri uporabi Pogodbe med Češko in Slovaško republiko o socialni varnosti.
Ključne besede: pravni postopek, socialna varnost, Evropska unija, Češka, Slovaška, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 5504; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: The aim of this bachelor's thesis is to present the use of death penalty in United States of America, and to analyse how its use affects the everyday lives of prisoners as well as the criminal system as a whole in the American society. The thesis is presented in three parts. The first part presents its historical background and how capital punishment arrived to United States and began to integrate in its common law penal system. The second part presents the use of death penalty in practice today, which states in America still use it, and this part concentrates mainly on different aspects and problems that arise from its use, such as the negative economic view, the very alarming discrimination and it rebuts arguments such as deterrence, incapacitation as well as retribution. The last part touches mainly upon the political system in the United States and it tries to analyse why such a powerful country, which sees itself as an example to other democracies, still uses such form of punishment. In this last part the thesis talks about political institutions and parties, complex and bias court processes, as well as international treaties and organizations that have become very influential in fighting against capital punishment. This thesis consists of nine chapters, each of them systematically dealing with the subject.
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 4758; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,50 MB)

Ključne besede: načela prava EU, uporaba prava EU, dolžnost lojalnega sodelovanja, institucije EU, kršitev prava EU, postopek pred SEU, nacionalna sodišča, vprašanje za predhodno odločanje
Objavljeno v ReVIS: 07.08.2018; Ogledov: 4629; Prenosov: 291
Celotno besedilo (1,02 MB)