41. |
42. |
43. |
44. BrexitMarko Vehovar, 2018 Opis: Združeno kraljestvo predstavlja prvo državo članico, ki se je že v letu 2013 na pobudo takratnega premierja Davida Camerona pričela ukvarjati z možnostjo izstopa iz Evropske unije (EU). Ta je v svojem govoru izrazil namero o ponovnem pogajanju o pogojih članstva Združenega kraljestva v EU, rezultate pogajanj pa je nameraval dati na referendum, kjer bi ljudje odločali o tem, ali naj Združeno kraljestvo izstopi iz EU ali ne. 23. junija 2016 so državljani Združenega kraljestva odločali o odhodu iz EU. Na referendumu je 52 % državljanov izglasovalo izstop. Do tega trenutka so bila vprašanja, vezana na morebitni izstop katere od držav članic, zgolj predmet teoretičnih razprav znotraj EU. Omenjeni referendum pa je teorijo spremenil v prakso. Z reformno Lizbonsko pogodbo in uvedenim 50. členom so države članice EU dobile pravico do izstopa iz EU. Do tega trenutka tovrstni izstop ni bil mogoč oziroma so države članice do leta 2009 lahko uporabile 65. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki se naslanja na odpoved mednarodne pogodbe ali odstop od mednarodne pogodbe, ne določa pa izstopa iz EU. Izstop iz EU pomeni tako za državo kakor tudi za Unijo kot celoto številne posledice. Za državo prenehajo veljati vse politike EU, sama pa si mora izpogajati nadaljnje odnose z EU. Za državo prenehajo veljati vse svoboščine notranjega trga EU, kar pomeni zanjo velike finančne izgube, nenazadnje pa tudi izgube za celotno EU. V magistrskem delu na podlagi proučevanja strokovne literature obravnavamo tematiko Brexita. Predstavljamo nastanek EU in temeljne akte EU. Navajamo pogoje za pristop k EU in sam postopek pristopa. Prav tako obravnavamo tudi možnosti izstopa iz EU in izpostavljamo izstopno klavzulo. Svojo pozornost nadalje posvečamo predstavitvi posledic, ki nastopijo ob izstopu države članice iz EU. Predstavljamo tudi pomen Brexita in analiziramo posledice, ki se lahko pojavijo ob izstopu Združenega kraljestva iz EU tako za izstopajočo državo kot za države članice. Magistrsko delo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da celostno sicer ni mogoče predvideti vseh posledic izstopa, saj so te odvisne predvsem od prihodnjega razmerja države, v našem primeru Združenega Kraljestva z EU. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da bi bile posledice obsežne, dolgoročne in trajne. Združeno Kraljestvo bi izgubilo veliko tržšče in prav tako bi izgubilo na verodostojnosti, kar bi lahko pripeljalo do negativnega odzivanja tržišča nanjo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropska unija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2673; Prenosov: 281
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
45. Postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unijeNeža Čop, 2017 Opis: Sodišče EU ima izključno pristojnost za odločanje o veljavnosti in glede razlage pravnih aktov EU, ki jo izvaja preko postopka predhodnega odločanja. Gre za specifičen postopek sodelovanja sodišč držav članic EU s Sodiščem EU, ki omogoča ustvarjanje pravil prava EU in njegovo poenotenje. Slovenija je kot članica EU zavezana k spoštovanju evropskega prava, vsi organi oblasti v državi članici pa so dolžni evropsko pravo upoštevati. Postopek predhodnega odločanja je namenjen nacionalnim sodiščem, ki predložijo v predhodno odločanje Sodišču EU vprašanja, ki se nanašajo na razlage ali veljavnosti pravnih aktov EU. Sodišče EU odgovore poda s sodnimi odločbami, ki so zavezujoče za vse države članice. Bistvo diplomske naloge predstavlja določitev kriterijev dobre prakse postavitve predhodnega vprašanja, ki jih nacionalna sodišča predložijo Sodišču EU. Pregled slovenske sodne prakse postavitve predhodnega vprašanja v postopku predhodnega odločanja je namenjeno primerjavi s postavljenimi predhodnimi vprašanji Ustavnega sodišča RS, ki so še posebej predmet obravnave v diplomski nalogi, katere namen je podati oceno kakovosti predloženih predhodnih vprašanj Ustavnega sodišča RS glede na ugotovljene kriterije dobre prakse. Zastavljena teza, da Ustavno sodišče RS spada med tista sodišča, ki so do prava EU zadržana, je namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča RS do prava EU. Za opredelitev do teze so v diplomski nalogi določena merila, na podlagi katerih lahko govorimo o odprtosti oziroma zadržanosti ustavnih sodišč do prava EU in predstavljena različna praksa ustavnih sodišč držav članic EU glede postopanja v postopku predhodnega odločanja pred Sodiščem EU. Na podlagi analize sodne prakse Ustavnega sodišča, predvsem sklepa U-I-295/13-132, s katerim je Ustavno sodišče RS prvič začelo postopek predhodnega odločanja in tako vzpostavilo stik s Sodiščem EU, pa so opredeljena stališča slovenskega Ustavnega sodišča RS do prava EU, ki kažejo na eni strani odprtost Ustavnega sodišča do prava EU, po drugi strani pa so prisotni elementi previdnosti, iz katerih je mogoče razbrati zadržanost Ustavnega sodišča do sprejemanja prava EU. Diplomska naloga lahko pomaga tako študentom, ki si prizadevajo poznati pravila postopka predhodnega odločanja ali raziskujejo odnos Ustavnega sodišča do prava EU, kot slovenskim sodnikom, ki prakse postavitve vprašanja Sodišču EU niso vešči, kot je bilo že večkrat opozorjeno.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Sodišče Evropske unije, ustavna sodišča, predhodno odločanje, Evropska unija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3037; Prenosov: 266
Celotno besedilo (741,02 KB) |
46. Prosto gibanje oseb znotraj Evropske Unije in gibanje državljanov tretjih držav v Evropsko UnijoAleksandra Perić, 2016 Opis: Notranji trg, ki se je dokončno oblikoval leta 1993, je območje, v katerem se evropski državljani lahko svobodno gibajo, študirajo, živijo, se upokojijo in iščejo nova delovna mesta. Omogoča prost pretok štirih svoboščin - delavcev, blaga, kapitala in storitev, ki je mogoč na podlagi popolne odprave nadzora na notranjih mejah Unije tj. na podlagi oblikovanja Schengna. Uveljavitev prostega pretoka delavcev je eden največjih uspehov evropske integracije. Državljanom Evropske unije dovoljuje iskanje boljših življenjskih in delovnih razmer, kot so jim na voljo v državi članici, kjer prebivajo. To vodi do izboljšanja življenjskega standarda tistih, ki odidejo,in tistih, ki ostanejo v članici, v kateri prebivajo,in do zmanjševanja socialnega pritiska v najrevnejših področjih Evropske unije. Obenem se tako prispeva delovna sila v najbogatejše dele Unije, kar omogoča njihov nadaljnji gospodarski razvoj. V diplomskem delu so analizirana nekatera pomembnejša področja dela v Evropski uniji(analiza brezposelnosti, analiza plač v drugih državah članicah, analiza migracij). Prost pretok oseb pa ni omejen samo na prost pretok delavcev. Notranji trg Evropske unije omogoča, da se vsi, ki imajo evropsko državljanstvo, na njenem območju prosto gibajo in da se lahko preselijo ter prebivajo v drugi državi članici. To pravico pa imajo na podlagi številnih direktiv tudi državljani tretjih držav, ki se delijo v tri skupine: ekonomski priseljenci, prisilni in družinski priseljenci.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2202; Prenosov: 134
Celotno besedilo (1,95 MB) |
47. |
48. Ali lahko podpisnica arbitražnega sporazuma enostransko odstopi od arbitražnega postopka?Stojan Auer, 2017 Opis: Magistrsko delo na podlagi teoretičnih meril domačih in tujih avtorjev predstavlja mirne načine reševanja sporov, v sklopu katerih podrobneje osvetli pojem mednarodne arbitraže. Bistvo arbitraže, ki jo številni avtorji imenujejo tudi razsodništvo, temelji izključno na podlagi pristanka strank z namenom, da se s tem načinom razreši njihov spor. S predhodnim medsebojnim dogovorom oziroma pristankom na arbitražo se stranke zavežejo k izvršitvi razsodbe arbitražnega sodišča v celoti in v dobri veri. Zato je arbitražna odločba, ki je dosežena z uporabo,prva, po svojem bistvu sodba. Soglasje strank (mednarodnih subjektov), da se nek obstoječi spor med njimi razreši na podlagi arbitraže, pa se izrazi kot mednarodna pogodba. Ne glede na vse pravne teorije in konvencije, ki stranke podpisnice arbitražne pogodbe zavezujejo k spoštovanju poprej naštetih določil, pa se v praksi dogaja, da se pravnih norm podpisnic arbitražnega sporazuma ne spoštuje oziroma se z različnimi pravnimi prazninami poskuša najti pot, ki že sprejete in ratificirane zaveze postavlja na glavo. Zasledovani cilj temelji na oceni morebitnih pravnih lukenj in pravnih posledic v konkretnem primeru v arbitražnem postopku med Slovenijo in Hrvaško po enostranskem odstopu od pogodbe Hrvaške. Delo proučuje tudi pravne možnosti v trenutni situaciji obeh držav podpisnic in glede na pravna merila predvideva končni razplet.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 1501; Prenosov: 153
Celotno besedilo (966,07 KB) |
49. Pravna ureditev varstva potrošnikov v Evropski UnijiTjaša Stojanoski, 2016 Opis: Varstvo potrošnikov je relativno mlada pravna panoga. Razvijati se je začela v 20. stoletju in prvič pogovoru ameriškega predsednika Kennedyja dobila svoje mesto med temeljnimi človekovimi pravicami. Varstvo potrošnikov je bilo postavljeno na stranski tir s pogodbo o Evropski gospodarski skupnosti. Resneje se je na Evropskih tleh začelo razvijati po letu 1985.Z Maastrichtsko pogodbo beležimo nastanek Evropske unije. Ko je prevzela pogodbe Evropske skupnosti, je s tem v svoje temeljne določbe prevzela člen, ki prispeva h krepitvi varstva potrošnikov. Od tu naprej se je varstvo potrošnikov izboljšalo in napredovalo skupaj s krepitvijo notranjega trga. Tekom sprejemanja sekundarnih pravnih virov, je Komisija naletela na problem harmonizacije pravnih virov. Zaradi neusklajenosti zakonodaje med državami članicami si vedno bolj prizadeva h popolni harmonizaciji. Na področju varstva potrošnikov je bilo sprejetih veliko direktiv, ki urejajo to pravno panogo. Pobudo za reševanje in varovanje zlorab so prevzeli tudi potrošniki sami in začeli ustanavljati potrošniške organizacije, ki so neodvisne in nevladne.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 1473; Prenosov: 104
Celotno besedilo (620,89 KB) |
50. |
