1. Regionalni model socialne infrastrukture za izvajanje integrirane dolgotrajne oskrbe v skupnosti : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaCarmen Rajer, 2026, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija obravnava razvoj regionalnega modela socialne infrastrukture za izvajanje integrirane dolgotrajne oskrbe v skupnosti v Sloveniji, katere poudarek je na razpršenosti poselitve prebivalstva ter vplivu logistike na stroške izvajanja dolgotrajne oskrbe. Z raziskavo se je preverjala razlika v preferencah glede izbire storitev in tipa bivanja v dolgotrajni oskrbi. Analizirani so bili stroški bivanja in oskrbe v domačem okolju, domu starejših občanov in varovanih stanovanjih. Uporabljena je bila mešana metoda raziskovanja: pregled literature, izvedba intervjujev z uporabniki dolgotrajne oskrbe na domu, v oskrbovanih stanovanjih in v domu starejših občanov, opravljena je bila kvalitativna analiza intervjujev, izvedena je bila anketa na vzorcu 1005 oseb z 475 ustreznimi odgovori, opravljena je bila kvantitativna analiza anketnega vprašalnika, ter stroškovni izračuni in primerjave med različnimi tipi bivanja. Raziskava je pokazala, da so statistično značilne razlike v preferenci po starostnih skupinah, ni pa pokazala statistično značilnih razlik v preferencah po spolu in statusu. Večina anketiranih v primeru odvisnosti od pomoči druge osebe preferira selitev od doma do največ 10 km. Stroškovne analize izvajanja dolgotrajne oskrbe kažejo, da bi lahko prihranke, ki izhajajo iz poti zaposlenih, namenili delnemu financiranju najemnine specializiranih stanovanjskih enot. Disertacija s predlaganim modelom kaže na stroškovno vzdržne rešitve porazdelitve tipov bivanja v dolgotrajni oskrbi z upoštevanjem potreb in želja starejših odraslih. Rezultati so pomembni za ustvarjalce politik dolgotrajne oskrbe, saj je razumevanje vpliva prostora na stroške izvajanje dolgotrajne oskrbe in preference glede tipa socialne infrastrukture, v katerem posameznik prejema socialno infrastrukturo, pomembna za dolgoročno planiranje in vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, regionalni model, oskrba v skupnosti, razpršenost poselitve, socialna infrastruktura
Objavljeno v ReVIS: 05.08.2026; Ogledov: 146; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (7,78 MB) |
2. Projektni management razvoja socialne infrastrukture za oskrbo starostnikov: aplikacija modela naselja za starostnike Ciudad Patricia v Sloveniji : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovMatej Bunderšek Krempl, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo naslavlja aktualen demografski izziv staranja prebivalstva v Sloveniji in pomanjkanje ustreznih vmesnih bivalnih rešitev med domačim okoljem in institucionalnim varstvom. Osrednji namen naloge je bil oblikovanje izvedljivega konceptualnega modela naselja za starostnike z uporabo standardov projektnega managementa (PMI). Raziskovalni pristop temelji na mešani metodologiji, ki združuje kvalitativno analizo primera dobre prakse (Ciudad Patricia, Španija) in zakonodajnega okvira z empirično kvantitativno raziskavo na vzorcu 132 starejših oseb. Rezultati raziskave so pokazali, da slovenski starostniki pri izbiri bivalnega okolja ne dajejo absolutne prednosti nizki ceni ali bližini družine, temveč varnosti, ohranjanju samostojnosti in dostopnosti integriranih storitev. Na podlagi teh ugotovitev je bil razvit celosten konceptualni model, ki vključuje vseh deset področij znanja PMI. Model sistemsko rešuje ključne ovire implementacije s predlogom hibridnega financiranja (kombinacija pokojnin, sredstev dolgotrajne oskrbe in sprostitve nepremičninskega kapitala), integracijo bivalnih kapacitet za deficitarne kadre ter pravnimi varovalkami za dolgoročno ohranjanje namembnosti naselja. Naloga zaključuje, da je s strukturiranim projektnim pristopom v Sloveniji mogoče razviti trajnostna naselja za starostnike, ki bistveno izboljšujejo kakovost življenja in socialno vključenost starejše populacije.
Ključne besede: naselje za starostnike, projektni management, kakovost življenja v starosti, srebrna ekonomija, dolgotrajna oskrba
Objavljeno v ReVIS: 14.07.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,36 MB) |
3. Model stanovanjske oskrbe pripadnikov romske skupnosti : doktorska disertacijaAndrej Sluga, 2026, doktorska disertacija Opis: Romi so ena največjih etničnih manjšin v Evropi, v Sloveniji pa tvorijo heterogeno skupnost, katere pripadniki večinoma živijo v romskih naseljih, ki so specifičen prostorski in družbeni pojav. Doktorska disertacija obravnava vprašanje stanovanjske oskrbe romske skupnosti v Sloveniji ter se osredotoča na preplet pravnih, institucionalnih, demografskih, prostorskih in socialnih vidikov, ki so ključni za dolgoročno reševanje bivanjskih potreb te skupnosti. Namen disertacije je proučiti dinamiko razvoja in rasti romskih naselij ter razviti normativno, empirično in socialno utemeljen model stanovanjske oskrbe, ki presega zgolj formalno legalizacijo romskih naselij ter vključuje individualizirane in trajnostne bivanjske rešitve. V teoretičnem delu so analizirani domači in mednarodnopravni viri, sodna praksa ter znanstvena literatura, pri čemer so posebej obravnavana vprašanja pravice do primernega bivališča in pomena javne, zlasti socialne infrastrukture. Empirični del temelji na analizi dolgoletnih aktivnosti Mestne občine Krško, vezanih na legalizacijo romskih naselij, predvsem naselja Kerinov Grm, na kvantitativni analizi demografskih kazalnikov ter na analizi anket, izvedenih med prebivalci romskih naselij in občinami, v katerih živijo pripadniki romske skupnosti. Na podlagi demografskih kazalnikov sta bila oblikovana modela projekcij, ki kažeta izrazito demografsko rast in posledično bistveno povečano potrebo po novih stanovanjskih enotah. Ta bo v bližnji prihodnosti presegla prostorske in funkcionalne zmogljivosti obravnavanega naselja. Predlagani model stanovanjske oskrbe vključuje analizirane demografske in finančne predpostavke, bivanjske preference prebivalcev ter pravne podlage. Hkrati opozarja na pomen dolgoročne stabilnosti državnih virov in dosledne državne politike do lokalnih skupnosti z romsko populacijo, ob hkratnem oblikovanju jasnih ter dejansko izvrševanih pravnih podlag. Predstavljene so tudi omejitve širitve obstoječih naselij, zapletenost umeščanja novih ter tveganja nekritične razselitve, kar poudarja potrebo po celovitem, interdisciplinarnem in medinstitucionalnem pristopu. Disertacija prispeva k znanosti z oblikovanjem metodološko in empirično utemeljenega modela ter smernic za oblikovanje politik na področju urejanja romskih naselij, ki bodo omogočile integracijo te v vseh pogledih marginalizirane skupnosti.
Ključne besede: Romi, romska skupnost, romska naselja, demografija, rodnost, rast prebivalstva, legalizacija, stanovanjska oskrba
Objavljeno v ReVIS: 13.07.2026; Ogledov: 254; Prenosov: 10
Celotno besedilo (7,44 MB) |
4. Long-term care planning and sustainability of the care system in the regionCarmen Rajer, David Bogataj, Marija Bogataj, Samo Drobne, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: Background/Objectives: This study examines the relationship between user preferences, spatial accessibility, and the financial sustainability of long-term care (LTC) systems, with a focus on Slovenia and the Posavje region. The analysis compares different care models, including long-term home care (LTHC), institutional care, and community-based housing solutions such as sheltered housing and “silver villages”. Methods: A mixed-methods approach was applied, combining qualitative interviews, survey data, spatial analysis, mobility-related operational assessment, and cost estimation. The survey included 1005 in dividuals, of whom 475 provided valid responses. Statistical analysis was conducted using chi-square tests and the Agresti–Caffo method to examine differences in care preferences and selected proportions across respondent groups. Results: Statistically significant differ ences in LTC preferences across age groups were identified. Most respondents preferred care options located close to their homes, with the majority unwilling to relocate more than 10 km and a substantial share preferring distances below 5 km. The findings further indicate that travel-related costs for care providers in rural areas are considerable and, in the Municipality of Krško, comparable to the estimated monthly housing costs in special ized community-based units. Cost comparisons suggest that reductions in travel-related operational costs could offset a substantial share of the estimated housing-related costs. Conclusions: The results indicate that sustainable LTC systems require not only adequate service capacity and funding but also spatially coordinated care models aligned with user preferences and long-term sustainability. The findings contribute to strategic LTC planning and support the development of integrated, community-based care systems in geographically dispersed regions.
Ključne besede: long-termcare, long-termhomecare, community-basedcare, ageingpopulation, spatial accessibility, travel costs, rural areas, care preferences, integrated care, Slovenia
Objavljeno v ReVIS: 23.06.2026; Ogledov: 282; Prenosov: 4
Celotno besedilo (4,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Current challenges in the relationship between Slovenian copyright law and EU lawEneja Drobež, David Bogataj, Valerija Rogelj, 2026, izvirni znanstveni članek Opis: The article examines how recent developments in EU copyright law affect Slovenian legislation. The Slovenian system of collective management of copyright and related rights is currently under scrutiny by the European Commission, which has initiated infringement proceedings for failure to correctly apply the InfoSoc Directive and the Collective Rights Management Directive. The forthcoming Streamz decision of the Court of Justice of the European Union, initiated by the Belgian Constitutional Court, may further influence Slovenian copyright rules, given that both Slovenia and Belgium have implemented the Digital Single Market Directive by similar means. A pressing issue in Slovenian copyright law—recently addressed by the Higher Court of Ljubljana—concerns the collection, management, and distribution of the private copying levy as a permissible limitation to exclusive authors’ rights under the InfoSoc Directive. A thorough analysis of these issues reveals a complex interplay between EU and national law regarding the collective management of exclusive authors’ rights and various remuneration rights. Adopting a legal-dogmatic approach and applying textual, purposive, systematic and comparative legal methods, the article provides an overview of Slovenia’s copyright protection system, identifies potential incompatibilities with EU law, and proposes legislative solutions.
Ključne besede: EU copyright law, collective management organizations, exclusive rights, remuneration rights, private copying levy
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 382; Prenosov: 6
Celotno besedilo (346,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Projektni management obnove in revitalizacije območja Tobačna Ljubljana : magistrsko deloLucija Zorman, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo metod projektnega managementa pri načrtovanju in izvedbi obnove ter revitalizacije območja nekdanje Tobačne v Ljubljani, z doslednim upoštevanjem omejitev varstva kulturne dediščine. Teoretični del povzema okvir PMBOK® Guide in ključna področja znanja (integracija, obseg, čas, stroški, kakovost, človeški viri, komuniciranje, tveganja, nabave in deležniki) ter pokaže njihovo prilagoditev posegom v kulturno in industrijsko dediščino. Empirični del temelji na simulaciji projektnega procesa s strukturo razčlenitve dela, terminskimi načrti, ključnimi kazalniki uspešnosti in scenariji izvedbe. Oblikovani sta dve hipotezi: (H1) časovne omejitve, izhajajoče iz zakonodaje o varstvu kulturne dediščine, vplivajo na dinamiko izvedbe; (H2) isti regulativni okvir pomembno sooblikuje proračun in terminski plan projekta. Analiza vhodnih dokumentov (Gradbeni zakon, Zakon o varstvu kulturne dediščine, prostorska zakonodaja, konservatorske smernice) in modeliranje vplivov potrjujeta obe hipotezi. Rezultati kažejo, da zgodnje vključevanje deležnikov in konservatorjev, kakovosten načrt komuniciranja ter integrirano upravljanje sprememb zmanjšujejo tveganja, pospešujejo postopke in povečujejo predvidljivost stroškov. Delo predlaga praktične smernice: fazno financiranje, strukturirano obvladovanje tveganj, opredelitev meril kakovosti ter uporabo metod vrednosti pridobljenega dela za usklajeno spremljanje časa in stroškov. Revitalizacija je obravnavana kot priložnost za združevanje dediščinskih vrednot s sodobnimi urbanimi funkcijami (stanovanjski in poslovni program, kulturne vsebine, javni prostori) ter trajnostnimi rešitvami (zelene površine, aktivna mobilnost, energetska učinkovitost). Prispevek naloge je dvojni: znanstveno nudi empirično podprto aplikacijo PMBOK® v kontekstu industrijske dediščine; praktično pa prinaša uporaben model za načrtovanje podobnih projektov v Sloveniji in širše, s poudarkom na usklajevanju interesov, pravni skladnosti in dolgoročni vrednosti za mesto in skupnost.
Ključne besede: projektni management, kulturna dediščina, revitalizacija, PMBOK metodologija, simulacija projekta
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 562; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,08 MB) |
7. Učinkovitost sistema kolektivnega upravljanja avtorske in sorodnih pravic v Republiki Sloveniji : zaključno poročilo raziskovalnega projekta v okviru ciljnega raziskovalnega programa »CRP 2024«Eneja Drobež, David Bogataj, Marija Bogataj, Aleš Bunderšek Krempl, Andreja Čuk Pavkovič, Suzanna Mežnarec Novosel, Sabina Zgaga Markelj, Tonja Zemljak, Tamara Udovič, 2025, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: avtorske pravice, avtorsko pravo, kolektivno upravljanje, zakonodaja, sorodne pravice, upravljanje avtorskih pravic, upravljanje sorodnih pravic
Objavljeno v ReVIS: 17.03.2026; Ogledov: 718; Prenosov: 47
Celotno besedilo (3,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. Hierarhična zasnova socialne infrastrukture za medgeneracijsko sožitje in blažitev socialnih pritiskov na podeželju - Financiranje : znanstvena monografijaDavid Bogataj, Marija Bogataj, Samo Drobne, Valerija Rogelj, Eneja Drobež, 2025, znanstvena monografija Ključne besede: aktuarska matematika, podeželje, grajeno okolje, socialna infrastruktura, staranje, funkcionalne zmožnosti, prostorska hierarhija
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 499; Prenosov: 5
Celotno besedilo (7,95 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Kultura varnosti pacientov : domovi starejših občanovDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, znanstvena monografija Opis: Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti vdomovih starejših občanov s ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga socialnovarstvenim zavodom prepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v socialno varstvenih zavodih na temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med vrstami institucij smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test. Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih po institucijah socialnega varstva določen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za socialno varstvene zavode 3,7%.Poglobljene študije so v prilogah 1-10, ki se obvezno berejo skupaj s poročilom. Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po institucijah (pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov.
Ključne besede: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 514; Prenosov: 6
Celotno besedilo (5,78 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Kultura varnosti pacientov : lekarneDavid Bogataj, Daniel Grabar, Andrej Robida, Barbara Toplak Perović, 2025, znanstvena monografija Opis: Namen raziskave je bil razviti instrument v obliki vprašalnika za merjenje zaznavanja kulture varnosti vlekarnahs ciljem doseganja večje varnosti pacientov, kar pomeni izboljšanje njihove varnosti zdravstvene obravnave z zmanjševanjem preprečljivih škodljivih dogodkov v času, ko so pacienti v stiku zdravstvenim sistemom. Merjenje zaznavanja kulture varnosti pacientov je ključnega pomena, ker pomaga lekarnamprepoznati prednosti, slabosti in vrzeli ravnanja ter pomagajo najti področja za izboljšave. Oblikovali smo ankete z Likertovo lestvico možnih odgovorov (5 ocen in brez odgovora) na trditve in vprašanja po izbranih institucijah in s presečno raziskavo zaznavanja kulture varnosti pacientov v lekarnahna temelju anket z zaprtim vprašalnikom in dodatkom odprtih vsebin izvedli statistiko porazdelitev ocen situacij, ki lahko pripeljejo do neželenih dogodkov. Za testiranje odstotka negativnih ocen ter razlik v teh odstotkih med vrstami institucij smo uporabili pretežno hi-kvadrat in Agresti-Caffov Z+4 test. Statistična analiza je pokazala, da je kritična zgornja meja za odstotek negativnih ocen kulture varnosti v vsej slovenski populaciji zaposlenih v lekarnahdoločen z Z+4 testom pri tveganju α=0,025 za lekarne3,7%. Poglobljene študije so v prilogah 1-10, ki se obvezno berejo skupaj s poročilom. Iz podrobnejše analize in primerjave med vrstami institucij sledi, da je pri vseh še posebej zaskrbljujoča kadrovska zasedba delovnih mest po lekarnah(pomanjkanje kadra, kar vodi do presežnih obremenitev, preutrujenosti delavcev in nevarnosti, ki zaradi tega ves čas prežijo nad pacienti). Uvedba predlaganih anket kot obveznega orodja v institucijah slovenske zdravstvene mreže bi pomagala na lokalnem in državnem nivoju dvigniti kulturo varnosti pacientov.
Ključne besede: kultura varnosti, pacienti, aktuarska matematika
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 501; Prenosov: 5
Celotno besedilo (4,44 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
