Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ureditev upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije
Iztok Matjašec, 2016

Opis: Novo obetavno poglavje v letalstvu se je odprlo z razvojem daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov. Brezpilotni zrakoplovi oziroma sistemi predstavljajo danes novo vejo v letalstvu, ki ustvarja nove potenciale in lahko opravlja naloge, ki jih zrakoplovi s posadko ne morejo izvesti zaradi varnosti ali drugih monetarnih vzrokov. Brezpilotni letalski sistemi, ki jih trenutno uporablja predvsem vojska, so zanimivi tudi za različne civilne namene, kot so kontrole državnih meja, gašenje požarov, nadzor cestnega prometa in nadzorovanje onesnaževanja. Zato države Evropske unije, mednarodne organizacije in industrija že delujejo v smislu definiranja in integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. Integracija teh sistemov v zračni prostor poteka postopno, skladno z načrtom Evropske usmerjevalne skupine za to področje. Njihova integracija ne sme vplivati na obstoječe uporabnike zračnega prostora, ne sme biti ogrožena ali zmanjšana varnost v zraku, ne sme vplivati ali spreminjati postopkov kontrole zračnega prometa in ne bodo zahtevali ali potrebovali nobene dodatne ali obvezne opreme zaradi integracije daljinsko vodenih brezpilotnih zrakoplovnih sistemov v letalstvo. To magistrsko delo preučuje sprejete strategije, načrte Evropske unije, mednarodnih organizacij in primerjalno-pravne vidike ter teoretična spoznanja glede integracije brezpilotnih letalskih sistemov v zračni prostor. To se dogaja z namenom identifikacije optimalne ureditve upravljanja in letenja brezpilotnih zrakoplovov v zračnem prostoru Republike Slovenije, zlasti pa možnosti in morebitne ovire za integracijo brezpilotnih letalskih sistemov v kontroliran zračni prostor.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: brezpilotna letala, brezpilotni zrakoplovi, droni, zračni prostor, brezpilotni sistemi, klasifikacija zračnega prostora, kontrola zračnega prometa, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2557; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

2.
Skupna čezmejna javna naročila izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa v funkcionalnem bloku zračnega prostora centralne Evrope
Vesna Matjašec, 2016

Opis: Liberalizacija letalskega sektorja v Evropski Uniji (v nadaljevanju: EU) in zakonodajni sveženj ʼenotno evropsko neboʼ, poznan kot SES (Single European Sky, v nadaljevanju: SES), so združili izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa držav članic v funkcionalne bloke zračnega prostora (Functional Airspace Block, v nadaljevanju: FAB) s ciljem optimizacije pretoka zračnega prometa in povečanja učinkovitosti služb zračnega prometa v Evropi. Tako se je skladno z zakonodajnim svežnjem SES, vzpostavilo devet funkcionalnih blokov, med njimi tudi Funkcionalni blok zračnega prostora centralne Evrope (v nadaljevanju: FAB CE), ki združuje izvajalce navigacijskih služb zračnega prometa naslednjih držav: Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke Republike, Hrvaške, Madžarske, Republike Slovenije in Slovaške Republike. Izvajalci navigacijskih služb zračnega prometa, združeni v FAB CE, so samostojne pravne osebe v državni lasti, zavezanci za izvajanje postopkov javnih naročil. Financirajo se s prihodki iz naslova pristojbin na zračnih poteh in terminalnih pristojbin, ki jih plačujejo letalski prevozniki. Sistem javnega naročanja je pomembno orodje za zmanjšanje stroškov naročnikov. Čezmejno sodelovanje med naročniki iz različnih držav članic združenih v FAB CE, bi pospešilo doseganje ciljev zakonodajnih svežnjev SES, predvsem v smislu zniževanja stroškov navigacijskih služb zračnega prometa in tudi za potrebe nudenja podpore pri implementaciji, izvajanju in pri nadaljnjem razvoju FAB CE. Za razvoj tovrstnega čezmejnega sodelovanja naročnikov v FAB CE je ključnega pomena javno naročniška zakonodaja, tako na evropskem, kot na nacionalnem nivoju. To magistrsko delo preučuje ovire in možnosti izvajanja skupnih čezmejnih javnih naročil izvajalcev navigacijskih služb zračnega prometa združenih v FAB CE z vidika direktiv EU s področja javnega naročanja in nacionalnih zakonodaj posameznih držav članic FAB CE.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: javna naročila, zračni promet, zračni prostor, navigacijske službe, čezmejno sodelovanje, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 2426; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

3.
Pomen organizacijskega komuniciranja na analizi primera upravne enote Ljutomer
Romana Ivanuša, 2018

Opis: Vsaka organizacija je ustanovljena z določenim poslanstvom in usmerjena v doseganje določenih ciljev. Upravna enota Ljutomer(v nadaljevanju UE Ljutomer)je organ državne uprave, katere poslanstvo je izvajanje upravnih nalog za državljane, njen cilj pa so pravilne in zakonite upravne storitve.Za dosego svojih ciljev je vzpostavila sistem notranjega komuniciranja, s pomočjo katerega obvladuje notranjo komunikacijo v smislu prenosa različnih informacij, tako na vertikalni kot horizontalni ravni.Z zaposlenimi vodstvo komunicira na različne načine, bodisi preko elektronske pošte, osebno, preko oglasne deske, zbora delavcev in oddelčnih sestankov. Komunikacija med zaposlenimi poteka ob vsakodnevnem delu ter formalnih in neformalnih srečanjih, kjer izmenjujejo svoja mnenja, osebne izkušnje in ohranjajo dober medosebni odnos, ki je eden izmed pogojev za njihovo zadovoljstvo, kot tudi za izvedbo poslanstva in doseganje ciljev organizacije. Rezultati raziskave, ki je bila izvedena na UE Ljutomer so pokazali, da je vzpostavljen sistem komuniciranja v UE Ljutomer, tako na horizontalni,kot tudi vertikalni ravni dober. Zaposleni imajo dovolj znanja za opravljanje dodatnih nalog v primeru nadomeščanj sodelavcev ob njihovih napovedanih ali nenapovedanih odsotnostih, vendar pa že večkrat posodobljen in spremenjen sistem nadomeščanja ni ustrezen. Za reševanje problema napovedanih in nenapovedanih odsotnosti je UE Ljutomer že leta 2002 vzpostavila poseben sistem "matrike menjav" kot vnaprej dogovorjen način izvajanja upravnih nalog v primeru napovedanih ali nenapovedanih odsotnosti. V začetku uvedbe sistema"matrike menjav" je organizacija nadomeščanj potekala zelo dobro.Težave so se pojavile, ko se je število zaposlenih, ob enakem ali celo povečanem številu upravnih nalog, začelo zmanjševati.Zmanjševanje števila zaposlenih je bila posledica ukrepa vlade, s katerim je zaposlovanje v državni upravi omejeno,če ne celo ustavljeno. Zaposleni na UE Ljutomer morajo tako za doseganje ciljev organizacije opravljati več različnih upravnih nalog in imeti znanje za opravljanje vsaj dveh delovnih mest.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: komuniciranje, matrika menjav, proces komuniciranja, organizacijsko komuniciranje
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 2017; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

4.
Analiza javnega in zasebnega zdravstvenega varstva v Sloveniji
Špela Pikelj, 2018

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 19.09.2018; Ogledov: 1716; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (991,46 KB)

5.
Upravljanje krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib
Sara Regina, 2018

Opis: Učinkovito upravljanje zavarovanih območij narave je ključnega pomena za ohranjanje biotske pestrosti, ta pa je nepogrešljiva za človeka. Rastline in živali nam nudijo različne ekosistemske storitve, kot so proizvajanje kisika in poraba ogljikovega dioksida, čiščenje zraka, zagotavljanje hrane in še bi lahko naštevali. V Sloveniji imamo, kljub svoji majhnosti, veliko zavarovanih območij, ki so zaščitena tako z evropsko kot tudi z nacionalno in lokalno zakonodajo. Kot širša zavarovana območja štejejo krajinski parki, za katere Zakon o ohranjanju narave predvideva, da se jih upravlja po modelu javnega zavoda, režijskega obrata ali koncesije, pri čemer je koncesionar lahko pravna oseba javnega ali zasebnega prava. Primera upravljanja prek režijskega obrata v Sloveniji nimamo, druga dva pa imata vsak svoje prednosti in slabosti. V nalogi smo na podlagi analize treh primerov proučili vse načine upravljanja, ki so prisotni v praksi: Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib upravlja koncesionar, ki je oseba javnega prava, Krajinski park Sečoveljske soline pa upravlja koncesionar, ki je zasebna družba, Krajinski park Ljubljansko barje ima za upravljavca javni zavod, ki ga je ustanovila država oziroma Ministrstvo za okolje in prostor. V nalogi smo iskali odgovor na raziskovalno vprašanje, ali je izbrani model upravljanja s Krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib najprimernejši. Rezultati analize so pokazali, da ima vsak od modelov svoje prednosti in pomanjkljivosti.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2018; Ogledov: 1935; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (644,25 KB)

6.
Ureditev stanja javne cestne infrastrukture v uradnih evidencah
Ivanka Horvath, 2020

Opis: Pomanjkanje podatkov o občinski javni cestni infrastrukturi v uradnih evidencah je vodilo v obširno spremembo prostorske zakonodaje in obsežnih nalog organov javne uprave, predvsem geodetske uprave. Dolgoletno neurejeno stanje podatkov v uradnih evidencah je povzročalo težave in spore pri uporabi zemljišč pod občinsko javno cestno infrastrukturo, saj je ostalo nerešeno vprašanje lastništva in drugih pravic na teh zemljiščih. Po Zakonu o cestah - ZCes-1- so javne ceste javno dobro in občinske ceste v lasti občin. Za zagotovitev zakonodajnih določb ureditve, odvzema ali omejitve lastninske pravice, je potrebna natančna določitev območja pod občinsko javno cestno infrastrukturo in določitev enolične identifikacije tega območja. Ta je pomembna tudi zaradi povezanosti zemljiškega katastra in zemljiške knjige. Le na točno in enolično določenem objektu je mogoče vzpostaviti evidenco stvarnih pravic in pravnih dejstev na njih. Spremenjena zakonodaja uvaja ureditev vodenja podatkov o območju izvrševanja neprave stvarne služnosti z namenom ureditve stvarnopravnih razmerij, vpisa služnosti v javno korist v zemljiško knjigo. Zemljiška knjiga po dokončnosti vpisa stvarnih pravic podatek posreduje v zemljiški kataster. Namen ureditve in uskladitve podatkov je zagotovitev dostopa do celovitih podatkov o nepremičninah na enem mestu. Samo pravilni podatki, ki izkazujejo njihovo dejansko fizično stanje v prostoru, bodo omogočili uporabo podatkov za različne namene.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 14.07.2020; Ogledov: 1034; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

7.
Prenos V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 v slovenski pravni red
Andreja Tošeski, 2020

Opis: V sodobnem svetu se uporaba informacijskih sistemov in omrežij vseskozi povečuje in postajajo ključni za razvoj in uspešno rast gospodarskih in negospodarskih dejavnosti. Vedno hitrejši razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij in uporaba informacijskih sistemov vpliva na naše življenje. Tehnološki razvoj pomeni večjo ranljivost in dovzetnost informacijsko-komunikacijskih sistemov za kibernetske napade, zaradi česar se je v zadnjem desetletju intenziteta boja proti kiberkriminalu povečala in izvaja se vse več aktivnosti, tako na evropski kot državni ravni. V magistrskem delu preučujemo te aktivnosti, s poudarkom na implementaciji V. poglavja Direktive (EU) 2016/1148 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (Direktiva NIS) v IV. poglavje Zakona o informacijski varnosti (ZInfV). Zanima nas, ali so bile določbe prenesene v celoti in pravilno in ali novi zakon (že) vpliva na zmanjšanje števila kibernetskih napadov. To bomo raziskali s pomočjo različnih metod, ki slonijo na zgodovinskem pregledu, na analizi obstoječe in razpoložljive literature in zlasti na osnovi intervjujev. Poleg analize prenosa V. poglavja Direktive NIS v ZInfV želimo poudariti tudi pomembnost varnosti omrežij in informacijskih sistemov. Odgovornost za to nosijo posameznik, okolica, družba, država. Z delom želimo opozoriti, da načini za krepitev varnosti omrežij in informacij že obstajajo, treba jih je samo ozavestiti in jim dati najvišjo prioriteto
Najdeno v: osebi
Ključne besede: varnost informacijsko-komunikacijskih sistemov, internet, digitalizacija, razvoj gospodarstva, kiberkriminal, zakonodaja
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 498; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

8.
Ponovna uporaba informacij javnega značaja
Simon Klevže, 2021

Opis: Ponovna uporaba informacij javnega značaja je aktualna tema zaradi dodane vrednosti, ki jo prinaša zasebnemu sektorju in državljanom. Pri raziskovanju tematike je bila uporabljena opisna metoda, metoda analize odločb informacijskega pooblaščenca in analize podatkov na portalu OPSI ter polstrukturiran intervju z enajstimi mestnimi občinami in eno občino. Namen in cilj diplomskega dela je predstaviti dejansko stanje glede ponovne uporabe informacij javnega značaja, razloge za neobjavo informacij za ponovno uporabo, razloge za predolgo trajanje postopkov ob zavrnitvi Zahteve za ponovno uporabo informacij javnega značaja ter podati predloge za ureditev problematike. Ugotovitve iz intervjuja kažejo, da je večina občin seznanjenih z objavo informacij javnega značaja. Polovica objavlja vse zbirke iz pristojnosti posameznega organa na spletni strani občine (na svetovnem spletu), dobra četrtina pripravlja podatke za objavo na svetovnem spletu. Največ jih meni, da je razlog za neobjavo v tem, ker objava povzroča dodatno delo, nekoliko manj pa jih meni, da je razlog neobjave v tem, da predpisi izrecno ne določajo svetovnega spleta kot mesta za objavo informacij javnega značaja za ponovno uporabo. Analizirani primeri kažejo, da je razlog za predolgo trajanje postopkov pridobitve informacij javnega značaja dolg postopek odločanja Informacijskega pooblaščenca, Upravnega sodišča in organa, na katerega je vloga prosilca naslovljena. Ukrep za spodbuditev objave odprtih podatkov bi bil predpisan katalog podatkov za ponovno uporabo in objava sodne prakse, katere so bile koristi od sedaj objavljenih podatkov pa tudi zaposlitev osebe na MJU, ki bi skrbela za objavo podatkov na portalu OPSI, in določitev sankcij za neobjavo odprtokodnih podatkov javnega značaja
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ponovna uporaba informacij javnega značaja, razširjenost, pravna ureditev, dostopnost, javni sektor
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 50; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

9.
Stres delovnih dnevnih migrantov
Katja Bezjak, 2021

Opis: Vedno hitrejši življenjski ritem prinaša s seboj posledice in le malokdo uspe ohraniti notranje ravnovesje. Tako delovni dnevni migranti kot ostali zaposleni se običajno tega zavedajo, ne zavedajo se pa posledic, katere prinaša takšen način življenja. Svet se hitro razvija in povzroča spremembe, katerim velikokrat ne uspemo slediti, kar privede do stresa. Želja po uspešni karieri povzroča veliko negativnih posledic, potrebno jih je pravočasno prepoznati in jih sproti odpravljati ali preprečevati. Stres poskušamo odpraviti in se mu izogniti na tak in drugačen način, a včasih neuspešno. Stres je tako postal del našega vsakdanjega življenja. Namen magistrskega dela je na podlagi domačih in tujih virov, literature in ter izvedene empirične raziskave opredeliti stres, njegove dejavniki in ukrepe v boju proti stresu delovnih dnevnih migrantov. Cilji magistrskega dela so opredeliti osnovne pojme o stresu in opredeliti vrste stresa, kateremu so izpostavljeni delavci na delovnem mestu in ob prihodu na delo, opisati posledice stresa ter opisati metode in tehnike za premagovanje stresa. V magistrskem delu predstavljamo stres, kateremu so podvrženi delavci migranti, pri čemer smo največ poudarka dali na stres dnevnih delovnih migrantov. Tema je aktualna, saj je zaradi gospodarskega stanja v državi vsak dan na tisoče delavcev iz Slovenije prisiljenih dnevno potovati na delo v tujino. Največ med njimi jih potuje na delo v Avstrijo, številni pa tudi v Italijo. Že v domačih podjetjih je pojav stresa na delovnem mestu vse pogostejši in je stresnih dejavnikov v domačem okolju precej. Delavci migranti pa so podvrženi nekaterim dodatnim stresorjem kot zaposleni, ki delajo v domačih podjetjih. Med njimi moramo vsekakor omeniti dostop do delovnega mesta, v okviru tega pa vsakodnevne naporne vožnje, večinoma z osebnim avtomobilom. Te vožnje so postale še dodatna težava v času, ko se spopadamo s koronavirusom, zaradi katerega je pogosto otežen prestop državnih mej. Posledično smo v zadnjem delu magistrskega dela podali nekaj predlogov, ki bi lahko služili kot ukrep za zmanjšanje stresa
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stres, delovni stres, zmanjšanje stresa, delovni migranti, dnevni delovni migranti, stres delovnih migrantov
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 80; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh