Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Altern ist ein individualisierter und komplexer Prozess, der aber noch immer oft stereotypisiert ist, insbesondere in westlichen postmodernen Gesellschaften. Stereotype über ältere Erwachsene spielen nicht nur eine wichtige Rolle bei der Gestaltung des Denkens über diese Personen und der Art und Weise, wie wir mit ihnen umgehen, aber auch in ihren sportlichen Aktivitäten, sowie bei der Selbstwahrnehmung von Einzelpersonen innerhalb einer bestimmten Gruppe. Die gesellschaftliche Rolle des Sports ergibt sich aus der wissenschaftlich nachgewiesenen Bedeutung des Sports für die öffentliche Gesundheit, die Sozialisation und die Wirtschaft. Die Bedeutung des Sports für ältere Erwachsene und die Veränderungen, die in der Wahrnehmung von Sport und körperlicher Aktivität älterer Erwachsener stattfinden, zeigen sich auch in den Maßnahmen der WHO, die den globalen Aktionsplan für körperliche Aktivität 2018-2030 angenommen hat. Sportliche Aktivitäten älterer Erwachsener müssen jedoch ans Alter, den körperlichen und Gesundheitszustand und die physische Verfassung und an die Fähigkeiten der Teilnehmer angepasst sein. Ältere Erwachsene treiben keinen Sport um der Erwerbstätigkeit willen, sondern ausschließlich für ihre Unterhaltung. Ihre Gründe und Motive Sport zu treiben und körperlich aktiv zu sein und bleiben, sind auch Gegenstand zahlreicher Studien, wie: gesellschaftliche Auswirkungen des Sports, physische Kräftigung und körperliche Aktivität, um die altersbezogenen Veränderungen zu bewältigen.
Ključne besede: altern, diskriminierung, sportliche aktivitäten und motive, interesse am sport, gesundheit
Objavljeno v ReVIS: 21.07.2026; Ogledov: 209; Prenosov: 3
Celotno besedilo (969,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Magistrsko delo obravnava vprašanje smisla življenja v starosti, ki je eno ključnih eksistencialnih problemov sodobne postmoderne družbe. Staranje prebivalstva prinaša pomembne spremembe tako na družbeni kot na individualni ravni, zato je razumevanje doživljanja smisla življenja pri starejših odraslih bistvenega pomena. Namen raziskave je bil proučiti, kako starejši odrasli, stari 65 let in več, razumejo in doživljajo smisel življenja ter prepoznavajo dejavnike, ki k temu prispevajo. Poseben poudarek je bil namenjen vlogi medosebnih odnosov, samostojnosti, okolja bivanja, religije in osebnih verovanj starejših odraslih. Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu z metodo polstrukturiranih intervjujev, izvedenih s 16 udeleženci iz urbanega in ruralnega okolja, tako samostojnih kot nesamostojnih ter bivajočih doma ali v instituciji. Analiza vsebin je pokazala, da so bili najpogosteje omenjeni viri smisla družina, prijateljski in drugi odnosi ter zdravje in samostojnost. Udeleženci, ki so bili nesamostojni, institucionalizirani in brez socialne mreže, so pogosteje izražali pomanjkanje smisla. Razlike so se pokazale tudi glede na stopnjo samostojnosti; samostojni so smisel povezovali z aktivnostmi in možnostjo izbire, nesamostojni pa z odnosi in osnovno oskrbo. Ugotovitve prispevajo k boljšemu razumevanju psihosocialnih potreb starejših odraslih in zaznamujejo temelj za razvoj strokovne podpore, ki upošteva pomen smisla življenja v starosti.
Ključne besede: smisel življenja, starejši odrasli, samostojnost, medosebni odnosi, duhovnost
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2026; Ogledov: 312; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,34 MB)

Opis: Introduction: Disease-modifying therapies (DMTs) for Alzheimer’s disease, such as Lecanemab, represent a shift fromsymptomatic treatment toward disease modification. Their implementation raises broader societal, ethical, and systemicchallenges related to early diagnosis, healthcare preparedness, long-term care adaptation, and equitable access to treatment.Aim: This study explored expert perspectives on the societal, ethical, and systemic implications of introducing disease-modifying Alzheimer’s therapies within Central European healthcare and long-term care contexts.Methods: A three-round modified Delphi study combining qualitative and quantitative elements was conducted with tenmultidisciplinary experts from Slovenia, Austria, and Bosnia and Herzegovina. Data were collected through anonymisedonline questionnaires and analysed using thematic analysis, descriptive statistics, and Kendall’s coefficient of concordance(W).Results: The Delphi process identified six highly prioritised themes: (1) public and professional awareness and education(M = 9.71), (2) development of tailored long-term care models (M = 9.71), (3) faster access to innovative therapies (M =9.43), (4) reduction of dementia-related stigma through public dialogue (M = 8.57), (5) consideration of cultural beliefsand healthcare funding (M = 8.29), and (6) accessibility of medications despite pricing strategies (M = 8.29). Kendall’scoefficient indicated low statistical agreement among expert rankings (W =.084), suggesting partial alignment regardingthematic priorities rather than strong consensus.Conclusion: The findings suggest that implementing disease-modifying Alzheimer’s therapies represents not only a biomed-ical innovation but also a broader socio-gerontological and health system challenge.
Ključne besede: Alzheimer’s disease, Lecanemab, Delphi method, long-term care, health equity, social gerontology
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2026; Ogledov: 404; Prenosov: 8
Celotno besedilo (820,74 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Staranje oseb z motnjo v duševnem razvoju (MDR) prinaša posebne izzive, zlasti v institucionalnem okolju, kjer kakovost življenja pomembno vpliva na njihovo dobrobit. Diplomsko delo obravnava doživljanje kakovosti življenja starejših odraslih oseb z MDR v institucionalnem varstvu in preučuje dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu, občutku vključenosti ter samostojnosti. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi je sodelovalo 13 starejših odraslih oseb z MDR in 3 zaposleni v institucionalnem okolju Varstveno-delovnega centra Polž Maribor. Intervjuji so bili prepisani in ročno kodirani v programu Microsoft Word, ključne pomenske enote pa so bile razvrščene v širše tematske kategorije. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so kakovost življenja v instituciji oblikovali predvsem odnosi s strokovnimi delavci, dostopnost podpore, vsakodnevne aktivnosti, občutek varnosti in možnosti za samostojnost. Uporabniki so izrazili zadovoljstvo ob vključevanju v smiselne aktivnosti in ob podpori zaposlenih, hkrati pa so izpostavili tudi težave, povezane z omejenimi možnostmi odločanja in pomanjkanjem raznolikih dejavnosti. Razprava: Raziskava potrjuje, da je kakovost življenja starejših oseb z MDR v institucionalnem okolju odvisna od kombinacije osebnih značilnosti in institucionalnih dejavnikov. Rezultati nakazujejo potrebo po individualiziranem pristopu, večjem spodbujanju samoodločanja in oblikovanju okolja, ki krepi občutek dostojanstva t socialne vključenosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju potreb te ranljive skupine ter ponujajo smernice za izboljšanje praks v institucionalnem varstvu.
Ključne besede: kakovost življenja, motnja v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, staranje, socialni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 708; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: This study aims to develop an educational model and guidelines for promoting sexual health in older adults (55+), addressing ageism, stereotypes, and gerontophobia. Despite its significance for successful aging, sexual health in older adults is often neglected. The study involved 651 participants (aged 55-75) and used a quantitative approach, examining factors like health status, sexual activity, and education through an online survey. Key findings include a positive correlation between health and sexual satisfaction (r = 0.2 to 0.4, p < 0.001) and the importance of sexual knowledge in life satisfaction (F = 90.027; p < 0.001). Results underline the need for tailored educational programs and open discussions on sexuality. The proposed model aims to improve sexual well-being and overall quality of life, promoting a holistic approach to sexual health care to older adults. These findings are relevant for shaping policies and interventions in Slovenia and globally.Ta študija si prizadeva razviti izobraževalni model in smernice za spodbujanje spolnega zdravja starejših odraslih (55+), pri čemer se osredotoča na vprašanja starizma, stereotipov in gerontofobije. Kljub njegovemu pomenu za uspešno staranje je spolno zdravje starejših pogosto zanemarjeno. V raziskavi je sodelovalo 651 udeležencev (starih od 55 do 75 let), uporabljena pa je bila kvantitativna metoda, ki je s spletno anketo proučevala dejavnike, kot so zdravstveno stanje, spolna aktivnost in izobrazba. Ključne ugotovitve vključujejo pozitivno korelacijo med zdravjem in spolnim zadovoljstvom (r = 0,2 do 0,4; p < 0,001) ter pomen spolnega znanja za življenjsko zadovoljstvo (F = 90,027; p < 0,001). Rezultati poudarjajo potrebo po prilagojenih izobraževalnih programih in odprtih razpravah o spolnosti. Predlagani model je usmerjen v izboljšanje spolnega blagostanja in splošne kakovosti življenja ter spodbuja celostni pristop k spolnemu zdravju starejših. Ugotovitve so pomembne za oblikovanje politik in intervencij v Sloveniji in po svetu.
Ključne besede: older adults, sexuality, stereotypes, activity, withdrawal, satisfaction
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2026; Ogledov: 570; Prenosov: 6
Celotno besedilo (576,42 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...