Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 73
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
61.
Vpliv neto tlorisne površine stanovanj na njihovo tržno vrednost
Sašo Tomažič, 2022

Opis: Na slovenskem nepremičninskem trgu je v zadnjih letih moč opaziti, poleg nenadnega dviga cen, tudi zelo raznoliko obnašanje cen, še posebej, če primerjamo nepremičnine po neto tlorisnih površinah. Na splošno velja, da je cena odvisna od številnih dejavnikov, ki se večinoma nanašajo na stanovanje samo, vendar pa cena tudi variira glede na neto tlorisno površino nepremičnine. Krivulja cen nepremičnin je nelinearna in je načeloma v obliki črke U, kar pomeni, da z rastjo neto tlorisne površine cena najprej pada, nato pa pri zelo velikih nepremičninah ponovno začne naraščati. V diplomskem delu smo izvedli analizo cen nepremičnin, po skupinah, glede na neto tlorisno površino stanovanj. Med seboj smo primerjali nepremičnine, ki so imele podobne karakteristike, od lokacije, stanja, pravnega statusa ipd. Poleg izvedene analize smo izvedli tudi anketo s predstavniki različnih nepremičninskih agencij iz Ljubljane, slovenske Obale in Maribora. Z diplomskim delom smo želeli prikazati vpliv velikosti nepremičnine na njeno končno tržno vrednost, kar smo dosegli z izrisom krivulje cen nepremičnin na m2 . Ugotovili smo, da so manjša stanovanja, do 50 m2 neto tlorisne površine, z urejenim parkiriščem in zaželeno (mikro) lokacijo, gledano na enoto stanovanja €/m2, dražja od večjih ter da je krivulja vrednosti nepremičnine od velikosti nelinearna
Najdeno v: osebi
Ključne besede: cene, stanovanje, krivulja, neto tlorisna površina, nelinearno
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 481; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

62.
Uporaba bonitete zemljišč pri vrednotenju nepremičnin
Marko Rotar, 2022

Opis: Boniteta zemljišč je ocena proizvodne sposobnosti zemljišč na podlagi naravnih danosti. Izkazuje se v obliki bonitetnih točk za zemljišče, ki so po dejanski rabi kmetijsko ali gozdno zemljišče. Kot osnovna enota za oceno proizvodne sposobnosti zemljišča je upoštevano območje z enakimi lastnostmi tal, klime in reliefa, neodvisno od administrativnih meja parcel. Zato se zastavlja vprašanje, ali lahko evidenco o boniteti zemljišč in podatkov, ki jo sestavljajo, uporabimo pri ocenjevanju in vrednotenju nepremičnin. Za to se je predvsem uporabilo raziskovalne metode spraševanja preko anketnih vprašanj, opisno in primerjalno metodo ter metodo poizkusa ali eksperimenta ocenjevanja zemljišča na izbranem primeru. Poglavitni namen magistrskega dela je ugotoviti, ali bonitete zemljišč predstavljajo dovolj kvalitetne prostorske podatke, ki se jih lahko uporabi pri določanju vrednosti in ceni zemljišč v povezavi z razvojem in reguliranjem nepremičninskega trga, predvsem v smeri trajnostnega razvoja okolja. Cilj je ugotoviti, ali cenilci zemljišč uporabljajo oziroma upoštevajo podatke o boniteti zemljišč pri svojem delu, preveriti, ali se upošteva dosedanja zakonska določila na tem področju in predlagati možnosti za nove zakonske regulative, ki bi jih bilo potrebno upoštevati pri vrednotenju nepremičnin. Preko preverbe postavljenih hipotez smo potrdili, da so podatki o boniteti zemljišč uporabni za vrednotenje zemljišč za različne potrebe nepremičninskega trga in načrtovanja prostora, v smislu vrednotenja okoljskih standardov, ki vplivajo na vrednost nepremičnin.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: razvrednotena območja, raba zemljišč, boniteta zemljišč, vrednotenje nepremičnin, nepremičninski trg, ocenjevalci nepremičnin, trajnostni razvoj okolja
Objavljeno: 08.09.2022; Ogledov: 631; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (2,55 MB)

63.
64.
Stališča sodne prakse do razlastitvenih postopkov nepremičnin
Gala Žerjav, 2022

Opis: Lastninska pravica je z Ustavo varovana človekova pravica. Najbolj skrajni ukrep in omejitev lastninske pravice predstavlja razlastitev. V razlastitvenem postopku se znajdeta razlastitveni upravičenec, čigar želja je pridobitev pravice nad nepremičnino, in razlastitveni zavezanec. Razlastitev zakonsko ureja Zakon o urejanju prostora, ki je v veljavo stopil junija 2018. Razlastitveni postopek se vodi po Zakonu o splošnem upravnem postopku, uvrščamo pa ga med posebne upravne postopke. Proces razlastninjenja je z uporabo različnih metod predstavljen skozi stališča sodne prakse. Uporabljena predvsem analitična metoda je osredotočena na problematične dele razlastitvenega postopka. Pri urejanju prostora je poleg posameznika treba upoštevati tudi širšo družbo. V postopku je zato nujno potrebna konkretno izkazana javna korist. Ker je postopek za razlastitvenega zavezanca veliko bolj neprijeten, je treba postopke na sodiščih pospešiti in zagotoviti učinkovitejše rešitve, da tekom postopka in ob izidu ne zaznavamo dodatnih pravnih in ekonomskih posledic. Najbolj pomembna je konkretna in jasna določitev kriterijev za pripadajočo odškodnino, ki je lahko izkazana v denarju ali v obliki nadomestila v naravi. Prisilni odkup oziroma razlastitev kot način pridobitve lastninske pravice na nepremičnini razlastitvenemu zavezancu ne sme pustiti odprtega vprašanja, ali bo lahko po koncu postopka vzpostavil enake življenjske pogoje, kot jih je imel do sedaj.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: lastninska pravica, razlastitev, javna korist, odškodnina, nepremičnina
Objavljeno: 11.11.2022; Ogledov: 502; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

65.
Stanovanjska politika in mladi v Sloveniji
Rok Rogelj, 2022

Najdeno v: osebi
Ključne besede: stanovanjska problematika, stanovanjska politika, smernice, Slovenija, mladi, anketa
Objavljeno: 16.12.2022; Ogledov: 498; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

66.
Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost nepremičnin
Elvis Beganović, 2022

Opis: V magistrski nalogi smo se ukvarjali s tematikama množičnega vrednotenja nepremičnin in socialno infrastrukturo. Zanimalo nas je, kako prebivalci slovenskih mest ocenjujejo dostop do različnih objektov socialne infrastrukture, koliko jim takšen dostop pomeni in v kakšni meri ta vpliva na zaznavno vrednost nepremičnin. Želeli smo preveriti tudi, na čem temeljijo modeli množičnega vrednotenja nepremičnin ter v kakšni meri se pri izračunih vrednosti upošteva razvitost socialne infrastrukture. V naši empirični raziskavi smo prišli do zanimivih ugotovitev, ki so pri marsikateri ugotovitvi pokazala odstopanja od teoretičnih dognanj slovenskih urbanistov, pa tudi od ugotovitev, ki so bile pridobljene v tujih raziskavah. Ko smo iskali razloge za tovrstna odstopanja smo izpostavili naš omejen vzorec ter prepoznali možnosti za izvedbo podobne raziskave, ki pa bi vključevala večji in bolj reprezentativen vzorec. Kljub omejitvam raziskave smo pridobili zanimiv vpogled v razmišljanje populacije Slovencev glede pomembnosti socialne infrastrukture. Menimo, da se premalo ljudi zaveda tako vpliva trenutne socialne infrastrukture, kot tudi načrtovanih izboljšav, na vrednost njihove nepremičnine. Kot smo ugotovili skozi pregled obstoječe literature imajo namreč lahko tudi bodoči načrti za novo infrastrukturo velik vpliva na vrednosti nepremičnin, saj pogosto vodijo v dvig davkov ali dajatev. Ravno tovrstni dvigi so lahko razlog, da se bo dvignila tudi vrednost nepremičnine pri množičnem vrednotenju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: socialna infrastruktura, množično vrednotenje nepremičnin, vrednost nepremičnine, javna infrastruktura, modeli vrednotenja
Objavljeno: 20.12.2022; Ogledov: 530; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (5,82 MB)

67.
Analiza tržišta nekretnina u Republici Hrvatskoj
Iva Nedić, 2022

Opis: Skozi zgodovino je bil koncept nepremičnin izjemno pomemben. Prvi dostopni podatki o nepremičninah segajo v kameno dobo, ko jamarji niso živeli le v jamah, ampak so si gradili tudi začasna bivališča. V 19. stoletju je bila ustanovljena prva nepremičninsko posredniška hiša in temu primerno se je začel oblikovati sodobni nepremičninski trg. Trg nepremičnin je specifičen sistem, znotraj katerega potekajo transakcije, ki povzročijo spremembo lastninske pravice ali spremembo načina uporabe pravice na nepremičnini. V zadnjih letih nepremičninski trg raste, a nanj vplivajo politični, ekonomski, socialni in tehnološki dejavniki. Nepremičninski trg je mogoče razložiti kot področje, znotraj katerega se izmenjujejo transakcije, ki povzročajo zamenjavo lastninskih pravic ali zamenjavo pravic, ki izhajajo iz nepremičnin. Pri analizi nepremičninskega trga je zaželeno izpostaviti prostor, ki je osnovni dejavnik namestitve in identifikacije posamezne nepremičnine. V tem magistrskem delu je bila izvedena analiza trga nepremičnin. Analiza je pokazala, da je na nepremičninskem trgu prišlo do sprememb od obdobja po gospodarski krizi leta 2008 do danes. Prav tako na trg nepremičnin vplivajo različni politični, ekonomski, socialni in tehnološki dejavniki, ki povzročajo rast cen na trgu nepremičnin.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 437; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

68.
Vpliv turizma na vrednost nepremičnin v središčih turističnih mest
Gala Rogelj, 2022

Opis: Osrednja tema magistrskega dela je vpliv hitro razvijajočega se modela oddajanja in najemanja stanovanj preko platforme Airbnb in s tem turizma na vrednost nepremičnin v turističnih mestih (mestnih središčih). Delo tematike ne obravnava le z ekonomskega vidika, ampak se osredotoča na vpliv, ki ga je oddajanje v kratkoročni najem turistom preko Airbnb povzročilo na celotni stanovanjski trg. Ker v delu izhajamo iz predpostavke, da gre za isti fond stanovanj, ki se oddajajo v kratkoročni in dolgoročni najem, nas najbolj zanima, ali ima platforma Airbnb vpliv na vrednost nepremičnin v turističnih mestih (kot ta smo opredelili Ljubljano, Bled, Bohinj in Kranjsko goro ter Obalo). Vpliv smo ugotavljali preko analize obstoječe zakonodaje, statistične analize uradnih podatkov, podatkov, pridobljenih preko tujih spletnih baz, in z metodo spraševanja. Z anketiranjem splošnega prebivalstva smo ugotavljali, kako gledajo na nakup naložbene nepremičnine in vpliv pojava delitvene ekonomije ter vpliv epidemije covida-19 na spremembo percepcije glede nakupa naložbenih nepremičnin. Kljub omejitvam, da so evidence najemnega trga kot tudi prodajnih poslov pomanjkljive oziroma ne odražajo dejanskega stanja, nam je z raziskavo uspelo osvetliti trenutno stanje kratkoročnega oddajanja v slovenskih turističnih središčih, kar je bil naš namen.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Airbnb, delitvena ekonomija, kratkoročni najem, vrednost, turizem, turistična središča, nepremičnina, vpliv covida-19
Objavljeno: 04.01.2023; Ogledov: 557; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

69.
Vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost stanovanjskih nepremičnin
Tadeja Tušar, 2022

Opis: Infrastruktura predstavlja pomemben dejavnik načrtovanja, gradnje in vrednotenja nepremičnin, saj razlike v infrastrukturi vplivajo na koristi same nepremičnine. Ključni del splošne infrastrukture je socialna infrastruktura, ki zajema različne elemente s socialnimi oz. družbenimi funkcijami ter zagotavlja, da lahko člani skupnosti opravljajo svoje dejavnosti. Namen magistrskega dela je predstaviti vpliv razvitosti socialne infrastrukture na vrednost slovenskih stanovanjskih nepremičnin. V ta namen primerjamo pokritosti različnih lokacij slovenskih nepremičnin s socialno infrastrukturo (vrtci, osnovnimi šolami, srednjimi in višjimi šolami, višjimi strokovnimi šolami in visokošolskimi zavodi, socialnimi lokacijami, kulturnimi lokacijami, muzeji, gledališči, igralnicami, kinematografi, videotekami in wellnessi, splošnimi knjižnicami, zdravstvenimi ustanovami), pokritost s socialno infrastrukturo primerjamo z vrednostnimi conami stanovanj in stanovanjskih hiš, analiziramo kupoprodajne posle ter anketiramo splošno populacijo. Z raziskavo ugotavljamo, da razvitost socialne infrastrukture vpliva na vrednost stanovanjskih nepremičnin ter da je dostopnost do socialne infrastrukture kot dejavnik vrednosti nepremičnin primerljiva z dejavniki, ki jih uporabljamo v modelih vrednotenja. Rezultati tudi kažejo, da prebivalci različnih starostnih skupin dostopnost socialne infrastrukture ocenjujejo kot različno pomemben dejavnik vrednosti nepremičnin. Starejši anketiranci večji pomen kot mlajši pripisujejo predvsem bližini zdravstvenih domov, v manjši meri pa tudi bližini športnih dvoran, gibalnih postaj in bolnišnic, mlajši anketiranci pa večji pomen kot starejši anketiranci pripisujejo bližini športnih igrišč.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: socialna infrastruktura, stanovanjske nepremičnine, vrednost nepremičnin, vrednotenje nepremičnin, modeli vrednotenja
Objavljeno: 27.01.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (10,83 MB)

70.
Povijesni pregled stambene politike u Republici Hrvatskoj
Igor Barić, 2023

Opis: Javno stanovanje, poznato i kao socijalno stanovanje ili subvencionirano stanovanje, oblik je stambenoga vlasništva u kojem je nekretnina obično u vlasništvu državnog tijela, bilo središnjega ili lokalnog. Stambena politika dio je javnih ili državnih politika a bavi se pojmovima stanovanja i osiguravanja prava na stanovanje kako na državnoj tako i na lokalnoj razini. Stambena je politika povezana s gospodarskom politikom, politikom urbanizacije, regionalnim razvojem, politikom zaštite okoliša, zdravstvenom zaštitom, politikom i stabilnošću financijskoga sustava te, općenito, s tradicijom i kulturom stanovanja. Standard stanovanja prema različitim pokazateljima ponajbolje svjedoči o razvijenosti neke zemlje. Standard stanovanja u Hrvatskoj nepovoljniji je u velikim gradovima nego u manjim naseljima. U velikim je gradovima najizraženija stambena kriza. Aspekti stambene krize prepoznatljivi su u manjku stanova. Važan aspekt stambene krize je i rast cijena stanova. Sve manji broj kućanstava može si priuštiti kupnju stana u kojem će imati odgovarajući standard stanovanja. Stambena politika određene zemlje ovisi o nizu čimbenika, a u Republici Hrvatskoj temelji se na nekoliko zakonskih odredbi i pravilnika. Ovo istraživanje temeljilo se na sustavnom pregledu literature o stanovanju i povijesti stambene politike kako u svijetu tako i u Hrvatskoj. Osim toga u ovom radu provedeno je istraživanje nad 184 ispitanika o njihovim stambenim prilikama. Tijekom godina stambena se politika u Hrvatskoj mijenjala. Dok je Hrvatska bila dio Austro-Ugarske stambena politika bila je za to vrijeme jako dobro uređena, za vrijeme Jugoslavije stanarine su bile jako niske, no u kasnijim je godinama došlo do narušavanja stambene politike. Stambena politika nije uvijek imala istu političku podršku u Hrvatskoj. Različite su vlade imale različit pristup stambenoj politici i uređenjima stambene politike. Većina ispitanika u ovom istraživanju smatra da je stambena politika u proteklim razdobljima bila bolje uređena u Republici Hrvatskoj. Sve vlade trebaju imati jasno definirane političke odrednice prema stambenim prilikama, posebice mladih u Republici Hrvatskoj. Jasno usmjerena stambena politika omogućit će bolju demografsku sliku i bolje stambene prilike u Hrvatskoj.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 273; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh