41. Pravna varnost strank v civilnem izvršilnem postopkuMateja Rigler, 2017 Opis: Vodenje izvršilnega postopka pomembno prispeva k sodnemu varstvu strank. Osnovni namen vodenja postopka je, da se s pomočjo sodne institucije prisilno izvrši terjatev na podlagi izvršilnega naslova ali verodostojne listine, če je posameznik v predpisanem roku ne poravna. Da bi bil postopek pravilno, učinkovito in hitro voden, morajo biti vnaprej jasno določena postopkovna in materialna pravila. V njem izdane odločbe bi morale biti skladne z ustavo in zakoni. V dejanskih primerih tega ni mogoče vedno zagotoviti. Na neučinkovito odvijanje postopka vplivajo določeni instituti, ki so opredeljeni kot zastoji v postopku, in pravna sredstva. Instituti, ki so opredeljeni kot zastoji,so: prekinitev postopka, odlog in ustavitev izvršbe ter nasprotna izvršba. Redni pravni sredstvi, ki vplivata na zastoje,sta: ugovor in pritožba. Poleg dolžnikovega ugovora sov nalogi obravnavani še ugovor tretjega, ugovor novega dolžnika ter ugovor po izteku roka. Če posameznik meni, da so mu z izdano sodno odločbo kršene pravice, lahko vloži še ostala pravna sredstva,kot so: obnova postopka, zahteva za varstvo zakonitosti, opozicijske in impugnacijske tožbe, vrnitev v prejšnje stanje in izločitvena tožba.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 13.08.2018; Ogledov: 3003; Prenosov: 198
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
42. Vprašanje učinkovitosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih službTina Jakopič, 2017 Opis: Cilj izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb je zagotoviti kakovostno življenjsko okolje svojim občanom ob minimalnih stroških. Njihove potrebe morajo potekati nemoteno in biti dosegljive vsakomur. Gre za javni interes in pridobivanje dobička ni v ospredju. Da je občina uspešna in učinkovita, mora dobro poznati področje pravnega urejanja. Zavedati se mora, da je ob vse večji globalizaciji in mobilnosti delovne sile in kapitala vsaka občina edinstvena. To pomeni, da je vsaka občina vezana na svojo poselitev, prostorske, naravne in druge frekvenčne značilnosti, ki vplivajo na izbiro izvajanja lokalnih javnih služb. Pomembno je poznati in razlikovati možnosti izvajanja javnih služb ter analizirati katera vrsta javne službe je za določeno občino in določeno področje najprimernejša in najučinkovitejša. Namen magistrskega dela "Vprašanje učinkovitosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb" je predstaviti možnosti izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb, opisati razlike med njimi ter se vprašati o sami učinkovitosti določenega izvajanja javne službe. Ali je za oddajo javnega naročila vedno potreben javni razpis, ali nas koncesija privede do privatizacije ipd. Da si znamo odgovoriti na ta vprašanja, je potrebno slediti evropskim pravnim smernicam, ki se stalno spreminjajo in dopolnjujejo, evropski zakonodaji kot tudi sodni praksi ter seveda slovenski zakonodaji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: javno-zasebno partnerstvo, sodna praksa Evropske unije, služba varstva okolja, direktive
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2558; Prenosov: 144
Celotno besedilo (1,91 MB) |
43. Upravičenost spreminjanja upravnih aktov po nastopu pravnomočnostiNataša Jakobčič, 2017 Opis: Magistrsko delo z naslovom Upravičenost spreminjanja upravnih aktov po nastopu pravnomočnosti obravnava sistem spreminjanja pravnomočnih upravnih aktov, ki velja v Republiki Sloveniji. V upravnem postopku se odloča o javnopravnem razmerju med posameznikom in državo, upravni akt, s katerim se stranki prizna določeno pravico ali naloži obveznost, pa je temelj nastanka takega upravnopravnega razmerja. Za posameznika ima pravnomočen upravni akt največjo pravno in dejansko vrednost, saj je namen pravnomočnosti doseči nespremenljivost upravnega akta,ki pripomore k zagotavljanju pravne varnosti posameznika in pravnega reda. Celotna ureditev upravnega postopka temelji na devetih temeljnih načelih, katerih dosledno spoštovanje in upoštevanje je ključno za pravilno razumevanje posameznih procesnih pravil, da ne prihaja do njihovih kršitev. Ker so najtežje in najbolj grobe kršitve procesnih pravil upravnega postopka najpogostejši razlogi, zaradi katerih sme upravni organ pod točno določenimi pogoji poseči v pravnomočen upravni akt in ga spremeniti, smo v prvem delu analizirali temeljna načela upravnega postopka. S pravnomočnostjo postane upravni akt relativno nespremenljiv, zato smo v drugem, osrednjem delu obravnavane tematike analizirali vsa štiri izredna pravna sredstva, s katerimi je dopustno spremeniti pravnomočen upravni akt. Prav tako smo proučili razloge, ki opravičujejo spremembo pravnomočnega upravnega akta, ob tem pa ugotavljali, ali je sprememba upravnega akta po nastopu pravnomočnosti sploh upravičena z vidika načela zaupanja v pravo. V tretjem delu smo povzeli nekaj zadev Vrhovnega sodišča RS in Upravnega sodišča RS, v katerih sta presojali pravilnost in zakonitost upravnih odločitev o izrednih pravnih sredstvih.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1940; Prenosov: 133
Celotno besedilo (943,15 KB) |
44. |
45. |
46. |
47. |
48. Davčno potrjevanje računov kot ukrep v boju proti sivi ekonomijiRoman Štih, 2018 Opis: Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Dolgoročen cilj davčne politike je, da bi zavezanci poravnali svoje davčne obveznosti prostovoljno in v partnerskem odnosu z državo. Neizpolnjevanje davčnih obveznosti se odraža v skrčenem obsegu javnih storitev, zato je izredno pomembno z ozaveščanjem o širšem pomenu davkov pričeti že v osnovni šoli. Siva ekonomija se je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) razplamtela skoraj do mere, da je postala družbeno dopustna. K temu je pripomogla nizka raven davčne kulture in davčne morale, ki prek povpraševanja potrošnikov po dobrinah sive ekonomije deluje kot katalizator sive ekonomije. Pri sivi ekonomiji potekajo transakcije v gotovini, saj ta ne pušča nikakršnih sledi. Anonimnost gotovinskega poslovanja in uporaba posebej prirejenih registrskih blagajn sta vrsto let predstavljali ključen problem v boju proti davčnim utajam na področju gotovinskega poslovanja. Davčna uprava RS je v postopkih nadzora ugotavljala, da so nekateri zavezanci iz svojih evidenc izbrisali celo do 80 % obdavčljivega prometa. S podobno problematiko so se soočali tudi na Hrvaškem, kjer so leta 2013 s postopkom fiskalizacije uvedli davčne blagajne, ki zaradi finančnih učinkov predstavljajo zgodbo o uspehu. Navedeno je pripomoglo k temu, da so pobude Finančne uprave RS za sistemsko ureditev gotovinskega poslovanja z uvedbo davčnih blagajn naletele na plodna tla s sprejemom Zakona o davčnem potrjevanju računov. Davčno potrjevanje računov tvori sistem, kjer so blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom davčnega organa, ki z verifikacijo in hranjenjem podatkov o izdanih računih omogoča pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: javne finance, siva ekonomija, davčne blagajne, davčne utaje, davčna kultura, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3352; Prenosov: 196
Celotno besedilo (2,28 MB) |
49. Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporovSanijela Kurtović, 2018 Opis: Odloženi pregon kot oblika alternativnega reševanja sporov se uporabi, ko ne bi bilo primerno, da bi dejanje storilca, ki ima znake kaznivega dejanja, ostalo brez ukrepa, vendar ta ni nujno potreben v obliki kazenske sankcije. Za uspešno izvedbo postopka državni tožilec upošteva 162. člen Zakona o kazenskem postopku ter Splošno navodilo za enotno uporabo določb 162. člena Zakona o kazenskem postopku o odložitvi kazenskega pregona. Državni tožilec se za izvedbo odloženega pregona odloči, če na podlagi dejanskega stanja iz kazenske ovadbe presodi, da so dani pogoji za uvedbo postopka. Alternativna oblika kazenskega pregona je način, ki osumljencu omogoča izogniti se kazenskemu pregonu, če je ta pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in če izpolni določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. Uspešno zaključen odloženi pregon in posledično zavrženje kazenske ovadbe imata pozitiven učinek na storilca kaznivega dejanja. V magistrskem delu so postavljene hipoteze, ki so na podlagi rezultatov potrjene oziroma ovržene. V teoretičnem delu so predstavljene različne oblike alternativnega reševanja sporov, analizirani so statistični podatki dela Okrožnega državnega tožilstva v Kranju. Predstavljen je celoten postopek odloženega pregona. V empiričnem delu je na podlagi raziskave tožilskih spisov preverjeno, ali državni tožilec za izpolnitev obveznosti osumljenca določi najprimernejšo nalogo, plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene. S pomočjo vprašanj, zastavljenih strokovni sodelavki na Centru za socialno delo, je opisan koncept dela v splošno korist. S primeri, ki so izpostavljeni, je bilo preverjeno, ali državni tožilci v postopku delujejo arbitrarno in ali so osumljenci obravnavani po istih kriterijih. V zaključku je povzeta vsebina magistrskega dela, na podlagi raziskave so ovrednotene postavljene hipoteze.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, državni tožilci, odloženi pregon, osumljenci, oškodovanci
Objavljeno: 18.10.2018; Ogledov: 2505; Prenosov: 154
Celotno besedilo (736,24 KB) |
50. |
