1. Čustvena zloraba v otroštvuTijana Gulin Dobrečevič, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Čustvena zloraba v otroštvu predstavlja kompleksno obliko zlorabe, saj je pogosto zapostavljena in označena kot manj pomembna. Namen je na definiranju te oblike zlorabe, prepoznavanju, na kakšne načine se pojavlja, razlikovanju od drugih oblik zlorabe ter raziskati vplive čustvene zlorabe v otroštvu na dolgoročne posledice na odrasle. Raziskovali so se vplivi na psihološke in čustvene posledice, duševne motnje, destruktivne vedenjske vzorce in tvegana dejanja, medosebne odnose ter na akademski in poklicni uspeh.
Metoda: Uporabili smo kritični pregled strokovne in znanstvene literature s pomočjo podatkovnih baz Google Scholar, Science Direct ter Sage Journals. Vključitveni kriteriji so: besedilo vsebuje relevantne informacije o obravnavani temi; članki, ki obravnavajo čustveno zlorabo ali čustveno zanemarjanje v otroštvu (lahko samostojno ali kot del širšega koncepta zlorabe); članki, objavljeni v zadnjih desetih letih (2015–2025); članki, ki so dostopni v polnem besedilu. V pregledu smo upoštevali PRISMA-standarde.
Rezultati: Od začetnih 1.186.105 zadetkov smo v končno vsebinsko analizo po pregledu celotnega besedila vključili 47 virov. Po hierarhiji dokazov smo imeli različne ravni kakovosti dokazov: sistematični pregled nerandomiziranih kliničnih študij in metaanalize (12), posamezne nerandomizirane klinične študije (3), sistematični pregledi korelacijskih študij (2), posamezne korelacijske študije (20), sistematični pregled opisnih/kvalitativnih študij (1), mnenja avtorjev/ekspertnih komisij (3).
Ugotovitve: Naloga poudarja potrebo po večji prepoznavnosti čustvene zlorabe v otroštvu. Ugotovitve kažejo, da so posledice dolgoročne in vplivajo na različna področja življenja posameznika. Posebej pomembna je vloga zaščitnih dejavnikov, kot sta podpora in odpornost, ki lahko ublažita negativne vplive.
Ključne besede: Čustvena zloraba, čustveno zanemarjanje, duševno zdravje, medosebni odnosi, akademski uspeh, poklicno delovanje.
Objavljeno v ReVIS: 16.10.2025; Ogledov: 387; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (781,44 KB) |
2. Odnos strokovnih delavcev do uporabe pogovorne umetne inteligence v psihosocialnem svetovanjuALJA ŽIBRET BOŽIČ, 2025, ni določena Opis: Pogovorna umetna inteligenca (PUI) je ena izmed najhitreje razvijajočih se tehnologij, ki temelji na sposobnosti umetne inteligence za ustvarjanje naravnega, človeku podobnega jezika v obliki dialoga. Njena raba se širi tudi na področje psihosocialnega zdravja, kjer se pojavlja kot potencialno orodje v podpornih procesih, informiranju in samopomoči. Kljub temu pa uporaba PUI v psihosocialnem svetovanju odpira številna vprašanja, zlasti glede varnosti, etike in vpliva na terapevtski odnos.
V empiričnem delu s kvalitativno analizo raziskujemo, kakšen je odnos strokovnih delavcev do uporabe PUI v psihosocialnem svetovanju. Aktualnost teme izhaja iz hitro rastoče prisotnosti tehnologije na omenjenem področju in pomanjkanja raziskav v slovenskem prostoru. Pri tem nas zanimajo področja sprejemanja in poznavanja same tehnologije, zaznane prednosti in pomanjkljivosti, etična vprašanja strokovnih delavcev, možnosti integracije ter oblikovanje smernic in varnostnih mehanizmov za implementacijo le-te na slovenski trg. Podatki v raziskavi so pridobljeni iz primarnih in sekundarnih virov ter z delno strukturiranim intervjujem. Rezultati kažejo, da je poznavanje in sprejemanje PUI s strani strokovnih delavcev raznoliko, kjer prevladujeta osnovno poznavanje tehnologije in previden odnos. Večinoma jo prepoznavajo kot dopolnilno orodje, primerno za psihoedukacijo, podporo med srečanji in lažje oblike samopomoči, ob tem pa opozarjajo na njene omejitve. Ključni pomisleki se nanašajo na nezmožnost vzpostavljanja pristnega odnosa, etična tveganja, varnost, odgovornost in zlorabo.
Zaključujemo, da je za smiselno vključevanje PUI v psihosocialno svetovanje nujen premišljen, človeku usrediščen pristop, ki ohranja temeljne vrednote človeškega stika in strokovne odgovornosti s potrebo po primernem nadzoru, jasnih standardih in usposabljanju uporabnikov in svetovalcev za uporabo PUI. Naše ugotovitve bodo pripomogle k boljšemu razumevanju PUI, njenih prednosti in omejitev kot tudi k možnostim za širšo in bolj etično varno integracijo.
Ključne besede: PUI, klepetalni roboti, strokovni delavci, psihosocialno svetovanje, terapevtski odnos, integracija, etika
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 347; Prenosov: 8
Celotno besedilo (5,97 MB) |
3. Razumevanje in obravnava anticipatornega žalovanja v paliativni oskrbiLea Fortuna, 2025, ni določena Opis: Diplomska naloga obravnava anticipatorno žalovanje, čustveni odziv posameznikov, ki že pred dejansko izgubo doživljajo stisko in začnejo žalovati ob zavedanju bližajoče se spremembe. To se lahko pojavi pri svojcih, ki se soočajo z napovedano smrtjo ljubljene osebe, pa tudi pri bolnikih, ki žalujejo ob izgubi zdravja, neodvisnosti, življenjskih načrtov ali prihodnosti, kakršno so si želeli.
V teoretičnem delu je predstavljena teorija anticipatornega žalovanja – njegov izvor, dinamika, psihološke značilnosti ter kako se kaže v praksi paliativne oskrbe. Poseben poudarek je namenjen logoterapiji, ki posamezniku pomaga iskati smisel tudi v trpljenju bolezni in bližini smrti.
V empiričnem delu je prikazana kvalitativna raziskava, opravljena z osmimi strokovnjaki, ki delujejo na področju paliativne oskrbe v Sloveniji. Rezultati kažejo, da je anticipatorno žalovanje prepoznano, vendar premalo sistematično obravnavano. Strokovnjaki večinoma delujejo na podlagi osebne izkušenosti, pogrešajo pa smernice, dodatna znanja in strokovno podporo.
Raziskava izpostavi potrebo po:
• prepoznavanju čustvenih odzivov tako bolnikov kot svojcev v procesu anticipatornega žalovanja;
• vključevanju pristopov, ki posamezniku pomagajo najti smisel v težkih življenjskih obdobjih, kot je logoterapija;
• sistemskih rešitvah, ki bi omogočile bolj strukturirano obravnavo na tem področju.
Ta diplomska naloga spodbuja razmislek o tem, kako obravnavo anticipatornega žalovanja bolje vključiti v strokovno prakso in izobraževanje, kar bi lahko prispevalo k izboljšanju kakovosti življenja bolnikov in njihovih bližnjih v času bolezni in v zadnjem obdobju življenja.
Ključne besede: anticipatorno žalovanje, paliativna oskrba, logoterapija, smernice, žalovanje
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2025; Ogledov: 563; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,23 MB) |
4. Vloga svetovalne službe in svetovalnih pogovorov pri otrocih s čustveno-vedenjskimi težavamiTajda Ivanjko, 2025, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati, kako se največkrat kažejo čustveno-vedenjske težave učencev in predvsem, kakšna je pri zaviranju motečega vedenja otrok, vloga svetovalne službe. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer pet intervjujev, s svetovalnimi delavci osnovnošolskih, prilagojenih, izobraževalnih programov.
Rezultati analize pridobljenih podatkov so pokazali, da se glavna težava pri delu z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami kaže predvsem v neustreznosti diagnosticiranja. Kot lahko povzamemo, je ČVT v veliki večini uvrščena med druge motnje, kar še dodatno otežuje delo strokovnega kadra. Poleg tega se svetovalni delavci v nekaterih primerih ne čutijo dovolj strokovno usposobljeni za delo z učenci s čustveno-vedenjskimi težavami. Največji izziv pri delu z otroki s ČVT predstavljajo tvegane oblike vedenja, tj. nesodelovanje, opozicionalnost, fizično in verbalno nasilje, uničevanje šolskega inventarja, samopoškodovanje itn. Strategije, ki se jih svetovalni delavci največkrat poslužujejo pri delu z učenci s ČVT, so predvsem razredne delavnice in pa redne individualne obravnave. Prav tako je kot nujno in učinkovito izpostavljeno delo s starši in z zunanjimi strokovnjaki. Sodelovanje z učitelji, intervjuvanci po večini ocenjujejo kot dobro, odvisno predvsem od izkušenosti učitelja. Ko govorimo o odgovornosti učitelja in svetovalnega delavca pri delu z otroki s ČVT, je glede na rezultate odgovornost smiselno porazdeljena – po mnenju svetovalnega kadra včasih celo večja na strani učitelja. Odgovornost, ki je preložena na svetovalne delavce, se izraža predvsem na način, da so s strani svetovalnih delavcev pričakovane hitre in učinkovite rešitve, ki naj bi moteče vedenje učenca nemudoma izboljšale. Strnemo lahko, da je obravnava otrok s čustveno-vedenjskimi težavami izredno kompleksna ter dalj trajajoča in zahteva sodelovanje in povezovanje strokovnega kadra, zunanjih institucij ter strokovnjakov.
Izvedena raziskava bo lahko s pridobljenimi rezultati in ugotovitvami, v prihodnje, prispevala k izboljšanju svetovalne prakse ter nudenju smernic in napotkov za učinkovitejše delo z otroki s ČVM.
Ključne besede: čustveno-vedenjska motnja/težava (ČVM/ČVT), prilagojen program, svetovalna služba, osnovnošolski učenci, moteče vedenje
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 678; Prenosov: 31
Celotno besedilo (878,84 KB) |
5. POZITIVNA PSIHOLOGIJA PRI OBVLADOVANJU STRESA MANJŠIN V LGBTQ+ POPULACIJI.Žiga Ritonja, 2025, ni določena Opis: V diplomski nalogi smo želeli raziskati, kako se lahko uporabijo koncepti iz pozitivne psihologije, pri čemer smo se osredotočili na model treh stebrov psihologije za pomoč osebam LGBTQ+ pri obvladovanju stresa manjšin. Pregledali smo model stresa manjšin in aplicirali pozitivno psihologijo na področja, kjer lahko naredimo pozitivne spremembe. Opisali smo predloge za psihologe, psihoterapevte in vse druge strokovnjake, ki se pri delu srečujejo s populacijo LGBTQ+, in se osredotočili na to, kako lahko pri svojem delu pomagajo tej populaciji.
Ključne besede: LGBTQ+, stres manjšin, trije stebri pozitivne psihologije, psihologija, stereotipi.
Objavljeno v ReVIS: 10.01.2025; Ogledov: 792; Prenosov: 31
Celotno besedilo (657,24 KB) |
6. MOTIVI ZA NEISKRENOST V PSIHOTERAPIJIPetra Kikelj, 2024, ni določena Opis: Namen: Neiskrenost je normalen, pogost in kompleksen pojav v terapiji. V pojem neiskrenosti vključujemo različne oblike laži: očitne laži, polresnice, izkrivljanje, bele ali altruistične laži, ki klientom pogosto služijo kot obrambna funkcija in jih je treba obravnavati previdno. V magistrski nalogi se osredotočamo na razumevanje temeljnih motivov, ki kliente vodijo k neiskrenosti, na vpliv ne(razkritja) neiskrenosti na terapevtski odnos ter se sprašujemo, katere strategije lahko po mnenju klientov uporabijo terapevti za naslavljanje neiskrenosti.
Metoda: S kvalitativno vsebinsko analizo ankete z odprtimi vprašanji smo skušali pridobiti odgovore na raziskovalna vprašanja tako, da smo deset udeležencev (devet žensk in enega moškega), ki imajo izkušnjo družinske in zakonske psihoterapije, prosili, naj čim bolj odprto in iskreno odgovorijo na vprašanja anonimne ankete.
Rezultati: Neiskrenost klientov pogosto izvira iz pomanjkanja občutka varnosti in zaupanja v terapevtskem odnosu. Najpogostejši motivi klientov za njihovo neiskrenost vključujejo strah pred obsojanjem, nerazumevanjem in kritiziranjem terapevta, občutek sramu, ponižanja in izkušnjo travme. Udeleženci so, ko njihova neiskrenost ni bila odkrita in naslovljena, večinoma doživljali strah, stisko in terapevtski odnos zaznavali bolj negativno v primerjavi s pozitivnimi čustvi in večjim občutkom varnosti ter zaupanja v terapevtski proces v primeru terapevtove naslovitve. Udeleženci predlagajo kot najbolj primeren nežen, empatičen in neposreden pristop za naslavljanje neiskrenosti z uporabo normalizacije, psihoedukacije in generalizacije.
Zaključek: Ugotavljamo, da sta razumevanje in obravnava motivov neiskrenosti v terapevtskem okolju zelo občutljiva, a pomembna dejavnika, ki vplivata na proces in rezultate terapije. Kot pomembno se kaže tudi trenutno pomanjkljivo izobraževanje terapevtov o pojavu neiskrenosti, strategijah in tehnikah, ki se jih lahko poslužijo, da bi čim bolj olajšali razkrivanje klientov ter ohranjali in krepili terapevtski odnos.
Ključne besede: psihoterapija, klientova neiskrenost, motivi za neiskrenost, terapevtsko zavezništvo, iskrenost v terapiji
Objavljeno v ReVIS: 05.12.2024; Ogledov: 1036; Prenosov: 159
Celotno besedilo (1,88 MB) |
7. Raziskovanje odporov pri kognitivno vedenjski terapiji anksioznostiDaria Vujinovic, 2024, ni določena Opis: Odpor v svetovanju je kompleksen pojav, ki se kaže na različne načine in vpliva na učinkovitost procesa. Svetovalci se pogosto srečujejo s svetovanci, ki se negativno odzivajo na intervencije in ne delujejo v svojem najboljšem interesu. Medtem ko je bil odpor tradicionalno razumljen kot nepripravljenost svetovanca na spremembe, sodobni pristopi poudarjajo, da je to rezultat interakcij v svetovalnem odnosu. Raziskave kažejo, da odpor ni redek, vendar svetovalci pogosto spregledajo njegove znake, kar vodi v neuspešno svetovanje.
Odpor izhaja iz psihoanalitične teorije, vendar se je razširil na več teoretičnih smeri, ki ponujajo različne definicije in pristope k premagovanju odpora. Večina modelov priznava, da je odpor oblika samoohranitve, ki pomaga svetovancem pri soočanju z negotovostjo med terapijo.
Ta naloga raziskuje odpor v svetovanju, s poudarkom na kognitivno-vedenjskem pristopu 3. vala pri zdravljenju anksioznosti. Metodologija je vključevala kvalitativno analizo podatkov, zbranih med srečanji s petimi svetovankami, ki so bile deležne kognitivno-vedenjske terapije 3. vala za anksioznost. Podatki so bili zbrani z opazovanjem, intervjuji in vprašalniki. Analiza je vključevala prepoznavanje in razvrščanje različnih vrst odpora ter zbiranje podatkov o učinkovitosti različnih pristopov pri premagovanju odpora. Preučili smo poročila svetovank in sestavili listo priporočil, kako lahko svetovalec pomaga svetovancu pri premagovanju odpora.
Ključne ugotovitve kažejo, da se je odpor med svetovankami manifestiral v različnih oblikah. Pomembna ugotovitev je, da vse svetovanke niso kazale enake stopnje, oblike in vzorce odpora. Raziskava je pokazala, da je za uspešno premagovanje odpora ključno, da svetovalci prepoznajo in razumejo različne oblike odpora, prilagodijo svoje strategije glede na specifične potrebe svetovanca ter izobražujejo svetovance o pojavu odpora. Učinkovite strategije vključujejo vzpostavitev varnega in zaupljivega odnosa ter uporabo metod motivacijskega intervjuja. Naše delo prispeva k boljšemu razumevanju odpora in lahko pomaga pri izboljševanju svetovalne prakse, kar omogoča doseganje boljših rezultatov.
Ključne besede: odpor v svetovanju, kognitivno-vedenjska terapija, zdravljenje anksioznosti, učinkovitost svetovanja, svetovalni odnos
Objavljeno v ReVIS: 28.11.2024; Ogledov: 1050; Prenosov: 25
Celotno besedilo (2,17 MB) |
8. POVEZANOST UPORABE SOCIALNIH OMREŽIJ S SAMOSPOŠTOVANJEMŠpela Klemenčič, 2024, ni določena Opis: Diplomsko delo se osredotoča na odnos med količino uporabe socialnih omrežij in samospoštovanjem mladostnikov ter odraslih. Skozi raziskavo smo preučevali različne vidike samospoštovanja, vključno z emocionalnim, s telesnim, socialnim in z generalnim jazom, ter primerjali rezultate med moškimi in ženskami. Zbiranje podatkov je potekalo preko spletne ankete v kateri je sodelovalo 76 žensk in 35 moških, starih med 18 in 40 let, ter 80 žensk in 32 moških, mlajših od 18 let. Izsledki kažejo, da ženske v povprečju preživijo več časa na socialnih omrežjih kot moški, kar je povezano s šibkejšim emocionalnim, telesnim in generalnim jazom, ne glede na starost. Ženske namreč pogosteje uporabljajo socialna omrežja in iščejo več pozornosti ter potrditve od drugih, zato so bolj dovzetne za vpliv vsebin na socialnih omrežjih na njihove emocije ter so bolj nagnjene k primerjavi z drugimi, kar vpliva na šibkejši telesni in generalni jaz. Pri odraslih ženskah je opaziti tudi šibkejši socialni jaz v primerjavi z moškimi, kar pri mladostnikih ni zaznano, verjetno zaradi narave postavk lestvice socialnega jaza. Razlike med spoloma na emocionalnem, telesnem, socialnem in generalnem jazu pri odraslih izginejo, ko upoštevamo čas uporabe socialnih omrežij, kar pomeni, da je količina časa na socialnih omrežjih pomembnejša od spola. Pomembne razlike med odraslimi in mladostniki v telesnem, emocionalnem, socialnem in generalnem jazu nismo uspeli dokazat, verjetno zato ker razlika med povprečno starostjo mladostnikov in odraslih udeležencev ni tako velika, da bi lahko opravičili generacijsko razliko.
Ključne besede: socialna omrežja, samospoštovanje, spol, odrasli, mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 1177; Prenosov: 22
Celotno besedilo (621,70 KB) |
9. Elementi čuječnosti pri izkušnji zdravljenja zasvojenosti od prepovedanih drogNika Rustja, 2024, ni določena Opis: Diplomska naloga se osredotoča na pomembnost čuječnosti v procesu zdravljenja zasvojenosti. Glede na statistične podatke, ki kažejo visoko stopnjo recidiva pri zasvojenih posameznikih, je prepoznavanje učinkovitih pristopov v terapevtski praksi ključno. V tem kontekstu so na čuječnosti temelječi pristopi postali vedno bolj priljubljeni in obetavni.
Cilji raziskave so bili jasno opredeljeni. Prvič, želeli smo prepoznati, katere specifične elemente čuječnosti vključujejo zasvojeni posamezniki v svoje vsakodnevne aktivnosti med zdravljenjem. Drugič, želeli smo ugotoviti, kako učinkovite so te aktivnosti v praksi. Tretjič, želeli smo določiti pogostost izvajanja različnih dejavnosti s čuječnostjo v programih zdravljenja zasvojenosti. In nazadnje, želeli smo ugotoviti, ali posamezniki prepoznavajo prispevek teh aktivnosti k njihovemu zdravljenju in kakovosti življenja.
Za dosego teh ciljev smo se odločili za kvalitativni pristop, ki nam je omogočil globlje razumevanje izkušenj in perspektiv zasvojenih posameznikov. S pomočjo polstrukturiranih intervjujev smo pridobili dragocene vpoglede v njihovo izkušnjo zdravljenja in uporabo čuječnosti v praksi. Intervjuje smo izvedli z uporabniki terapevtske skupnosti Društvo Projekt Človek.
Rezultati raziskave so pokazali, da vsi intervjuvanci vključujejo elemente čuječnosti v svoje vsakodnevne aktivnosti med zdravljenjem zasvojenosti. Ti elementi so bili prepoznani kot koristni in blagodejni za njihovo trezno življenje. Poleg tega so posamezniki izrazili pozitivne izkušnje glede učinkovitosti teh aktivnosti pri soočanju s stresom in vsakodnevnimi izzivi.
Na podlagi ugotovitev lahko sklepamo, da bi bilo smiselno vključiti na čuječnosti temelječe pristope v programe zdravljenja zasvojenosti. Takšni pristopi bi lahko pomembno prispevali k zmanjšanju pogostosti recidivov in izboljšanju kakovosti življenja zasvojenih posameznikov. Poleg tega smo opazili, da se elementi čuječnosti pojavljajo tudi v aktivnostih, ki jih izvajajo v terapevtskih skupnostih Društva Projekt Človek, kar kaže na potencialno vlogo teh pristopov v obstoječih terapevtskih programih.
Ključne besede: zdravljenje zasvojenosti, abstinenca, preventiva recidiva, čuječnost, elementi čuječnosti
Objavljeno v ReVIS: 11.07.2024; Ogledov: 1232; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,05 MB) |
10. ČUJEČNOST KOT OBLIKA POMOČI PRI SOOČANJU Z NEPLODNOSTJONatalija Bujadilo Kožuh, 2024, ni določena Opis: Tema diplomske naloge, Čuječnost kot oblika pomoči pri soočanju z neplodnostjo, je izbrana na podlagi lastne izkušnje in dela na osebni rasti.
Namen diplomske naloge je ugotoviti ali čuječnostna vadba pomaga pri zmanjševanju psihičnega stresa pri soočanju z neplodnostjo. Vadba čuječnosti naj bi omogočala, da se udeleženke, ki v raziskavi sodelujejo, lahko soočijo in sprejmejo svoje misli, čustva in spremljajoča občutja ter tako zmanjšajo psihološki stres.
Na začetku diplomske naloge predstavimo teorijo neplodnosti, poudarek je predvsem na fazah soočanja z neplodnostjo, kako se par na neplodnost odziva ter skozi katera zdravljenja je treba iti. Dotaknili smo se tudi stigme neplodnosti in odkrivali kako lajšati stres. V osrednjem delu raziskujemo čuječnost, predstavljen je MBSR-program (angl. Mindfulness-Based Stress Reduction), pišemo o temeljnih značilnostih čuječnosti, predstavimo tehnike, vaje ter elemente vadbe čuječnosti, poglavje pa zaključimo z vprašanjem zakaj je čuječnost pomembna in koristna.
Nadalje raziskujemo kako sta neplodnost in čuječnost prepleteni, kar bo razvidno kasneje tudi iz rezultatov diplomske naloge. V tem poglavju predstavljamo preplet čuječnosti in soočanja z neplodnostjo pri nas in v tujini.
V empiričnem delu smo s pomočjo kvalitativne metode raziskave zastavili cilje in opisali, katera raziskovalna vprašanja smo si postavili v nalogi. Predstavimo analizo zbranih podatkov in zaključimo s strukturo programa, ki smo ga izvedli za potrebe raziskave.
Med raziskavo smo prišli do ugotovitev, s katerimi udeleženke poročajo, da jim izvajanje čuječnosti pomaga pri zmanjševanju stresa in zato tudi pripomore k lažjemu soočanju z neplodnostjo.
Ključne besede: neplodnost, odziv, faze, čuječnost, MBSR-program, tehnike, vaje
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 1230; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,28 MB) |
