1. Posebni varovalni ukrepi v sklopu psihiatričnih bolnišnic : prostorski, etični in pravni vidikSabina Arnault, 2023, magistrsko delo Opis: Mentalno zdravje je pomembno tako za posameznika kot družbo kot celoto. Prvi znani zapisi o oviranju pacientov segajo že v čas antične Grčije. Posebni varovalni ukrepi so ukrepi, s pomočjo katerih se pacientu pri procesu zdravstvene obravnave omejuje pravica do svobodnega gibanja ter odločanja o samem sebi. Intenzivna obravnava psihiatričnih pacientov poteka na varovanih oddelkih psihiatričnih bolnišnic in ti so pod nadzorom slovenskih sodišč. Namen magistrskega dela je bil proučiti prostorski, etični in pravni vidik uporabe posebnih varovalnih ukrepov v psihiatričnih bolnišnicah. Z uporabo deskriptivne metode smo opravili pregled znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Metoda študije primerov je bila uporabljena pri prostorskemu vidiku ureditve varovanih oddelkov psihiatričnih bolnišnic. Ob pregledu obstoječe strokovne literature smo ugotovili, da posebni varovalni ukrepi pomenijo uporabo sile nad pacienti. Razlogi za njeno uporabo se med seboj razlikujejo. Uvedba posebnih varovalnih ukrepov je lahko travmatična tako za pacienta kot za zdravstvene delavce. V Sloveniji se psihiatrični pacienti večinoma zdravijo klasično, to pomeni v bolnišničnem okolju. Zdravstveni delavci so med izvajanjem posebnih varovalnih ukrepov zavezani etičnim kodeksom posameznih strok, ki jim pomagajo izoblikovati lastne etične vrednote. Slovenska normativna ureditev ureja, da se otroke, mlajše od devet let, lahko ovira eno uro, mladostnike od devet do18 let dve uri, odrasle paciente do največ štiri ure. Pričujoče delo je celostno zajelo več vidikov ureditve varovanih oddelkov psihiatričnih bolnišnic, zato bo pripomoglo k boljšemu razumevanju, kaj posebni varovalni ukrepi dejansko so ter kdaj in kako se jih uporablja. Pripomoglo bo predvsem k destigmatizaciji psihiatrije kot veje medicine. Ne nazadnje je to magistrsko delo spodbuda, da se bo še več avtorjev začelo ukvarjati s področjem prava in medicine, etike in morale, zdravstva in zakonodaje.
Ključne besede: posebni varovalni ukrepi, telesno oviranje, psihiatrična bolnišnica, mentalno zdravje, varovani oddelek
Objavljeno v ReVIS: 13.02.2024; Ogledov: 1623; Prenosov: 63
 Celotno besedilo (2,30 MB) |
2. Zadovoljstvo stanovalcev s površinskim stanovanjskim standardom v Sloveniji : magistrsko deloPrimož Melanšek, 2023, magistrsko delo Opis: Zadovoljstvo posameznika s stanovanjem lahko proučujemo z različnih vidikov, saj ga opredeljujejo tako njegove fizikalne lastnosti kot nekatere težko merljive in neotipljive lastnosti, ki so vezane na lokacijo in medosebne odnose v soseski. Stanovanjski standard združuje različne elemente, ki služijo kot kazalniki kakovosti stanovanja in bivanja v njem. Eden od pomembnejših elementov, ki ga je mogoče tudi izmeriti, je velikost stanovanja. Če v času Jugoslavije in začetkov samostojne slovenske države površinskemu stanovanjskemu standardu niso posvečali posebne pozornosti pri načrtovanju in gradnji novih stanovanj, so se v evropskih državah z velikostjo stanovanj, prenaseljenostjo in težavami, ki jih ta povzroči, ukvarjali že v 19. in 20. stoletju. Cilj magistrskega dela je s pomočjo relevantne literature določiti pomen stanovanj in njihov vpliv na zadovoljstvo stanovalcev, proučiti razvoj površinskih stanovanjskih standardov v Jugoslaviji, Sloveniji in drugih državah Evropske unije, primerjati izbrane statistične kazalnike o stanovanjskem standardu v Sloveniji in izbranih državah Evropske unije ter z empirično raziskavo določiti povezavo med zadovoljstvom stanovalcev in velikostjo stanovanj. Za doseganje prvega delnega cilja opredelitve pomena stanovanj in njihovega vpliva na zadovoljstvo stanovalcev smo uporabili metodo analize vsebine in deskripcije relevantnih virov in literature. Razvoj stanovanjskih standardov ter izbrane kazalnike stanovanjskih standardov v različnih državah med seboj primerjamo s primerjalno metodo, medtem ko v zadnjem delu uporabimo kvantitativno metodo raziskovanja in izvedemo anketo, ki jo analiziramo. Ugotovimo, da so Slovenci v povprečju zadovoljni tako s stanovanjem v okviru bivalnega zadovoljstva kot s površinskim stanovanjskim standardom. Obenem ugotovimo, da je površinski stanovanjski standard v Republiki Sloveniji višji od povprečja v državah Evropske unije.
Ključne besede: stanovanje, velikost stanovanja, stanovanjski standard, površinski stanovanjski standard, stanovanjska problematika, stanovalci, bivalno okolje, zadovoljstvo prebivalcev
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 1482; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,74 MB) |
3. Aktivnosti Stanovanjskega sklada RS na področju reševanja stanovanjske problematike mladih v Sloveniji : magistrsko deloEva Lebar, 2023, magistrsko delo Opis: Pravica do stanovanja je temeljna človekova pravica, in pomeni, da ima vsak človek, ne glede na premoženje, barvo, ali zdravstveno stanje, pravico do bivališča. Uspešno rešeno stanovanjsko vprašanje je eden izmed najpomembnejših mejnikov na poti osamosvajanja mladih. Stanovanje mlademu posamezniku predstavlja zavetje in okolje, v katerem je avtonomen, ki ga ustvarja na podlagi lastnih interesov; prostor, v katerem lahko preživlja svoj prosti čas, se druži in, tisto najpomembnejše, si ustvari družino. Stanovanjski položaj današnje mladine je izrazito odvisen od njihovih staršev oziroma sorodnikov, ki jim pri reševanju stanovanjskega problema lahko pomagajo. Med državnimi organi največ aktivnosti pri reševanju stanovanjske problematike mladih izvaja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad. Namen magistrskega dela je bil preučiti aktivnosti Stanovanjskega sklada RS na področju reševanja stanovanjske problematike mladih. Raziskati in preučiti smo želeli, s kakšnimi stanovanjskimi težavami se soočajo mladi v Republiki Sloveniji. Prav tako smo želeli ugotoviti, kakšne aktivnosti izvaja Stanovanjski sklad RS na tem področju. Pri pripravi magistrskega dela so bile uporabljene normativna metoda, metoda deskripcije, analitična metoda, metoda indukcije, metoda intervjuja in kvantitativna metoda (metoda anketiranja). Rezultati so pokazali, da je v Republiki Sloveniji zelo prisoten problem stanovanjske problematike mladih, ker je stanovanjska politika zadnjih 30 let neučinkovita. Kljub temu pa Stanovanjski sklad RS poskuša na najboljši možen način in v okviru danih zmožnosti ter zakonodajnega okvirja reševati in blažiti to problematiko. Ugotovitve magistrskega dela so lahko v pomoč mladim, ki se srečujejo s to problematiko in bodo preko magistrskega dela lahko spoznali projekte oziroma aktivnosti Stanovanjskega sklada RS, ki bi jim koristili in pomagali rešiti stanovanjski problem. V pomoč so lahko tudi SSRS, saj je dobil potrditev, da mladi delovanja SSRS ne poznajo in da morajo več narediti na informiranju.
Ključne besede: stanovanjski sklad RS, stanovanjska problematika, mladi, stanovanjska politika, ReNSP15-25
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 2026; Prenosov: 97
Celotno besedilo (1,11 MB) |
4. Gentrifikacija središča Ljubljane : magistrsko deloAna Hekič, 2023, magistrsko delo Opis: Osrednja tema magistrskega dela je gentrifikacija, aktualen urbani proces, ki se odvija v številnih mestih širom sveta. V delu predstavimo definicije gentrifikacije različnih avtorjev in jih podkrepimo z opisom družbenih in fizičnih sprememb, ki jih gentrifikacija prinaša. Gentrifikacijo najprej podrobneje predstavimo na primerih treh tujih mest: New York, London in Berlin, kasneje pa tudi na primeru dveh območij v Ljubljani: Tabor in Tobačna. Na kratko povzamemo zgodovino urbanističnega razvoja Ljubljane ter poleg vključimo še tri procese, ki so v zadnjih desetletjih zaznamovali središče Ljubljane: globalizacija, turistifikacija in airbnbizacija. Z anketiranjem lokalnih prebivalcev središča Ljubljane in izvedbo poglobljenih intervjujev s posamezniki predstavimo vpliv gentrifikacije na kvaliteto življenja v središču ter njene posledice. Kot najbolj očitne posledice gentrifikacije, s katerimi se sooča središče Ljubljane in njeni prebivalci, izpostavimo stanovanjsko problematiko, težave z dostopnostjo osnovnih storitev, odseljevanje lokalnih prebivalcev in izginjanje lokalne identitete središča Ljubljane. Poleg omenjenih negativnih posledic smo poskušali prikazati tudi morebitne pozitivne vplive gentrifikacije na območje, kot je na primer revitalizacija degradiranih območij ter obnova starih in zapuščenih stavb. Kot ugotovimo, je gentrifikacija proces, kateremu se sodobna mesta težko popolnoma izognejo, je pa za ohranjanja lokalne identitete mesta pomembno, da se negativne posledice poskuša pravočasno omejiti. Ključno rešitev za to vidimo v načinu sprejetja strožjih regulativ na nivoju države in Evropske unije.
Ključne besede: gentrifikacija, središče Ljubljane, turistifikacija, airbnbizacija, globalizacija, turistična gentrifikacija, stanovanjska problematika, lokalna identiteta mesta
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 2326; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,90 MB) |
5. Novi pristopi pri oblikovanju grajenega okolja oskrbovanih stanovanj : magistrsko deloAndrejka Kočar, 2022, magistrsko delo Opis: Delež starejših prebivalcev v demografski strukturi prebivalstva hitro narašča, kar ima velik vpliv tudi na področje stanovanjske in prostorske politike. Vedno bolj se izpostavlja pomen dostopnega in prilagojenega bivalnega okolja potrebam starejših ljudi, ki zagotavlja starejšim stanovalcem varnost in samostojnost, kar je eden od bistvenih elementov za kakovostno življenje v starosti. V magistrskem delu smo predstavili predpise in nove pristope s področja gradnje oskrbovanih stanovanj za starejše. Novi pristopi pri gradnji stanovanj za starejše lahko pomembno vplivajo na oblikovanje grajenega okolja za starejše. Namen magistrskega dela je preučiti nove pristope (npr. koncept doma za vse življenje, dostopnost za funkcionalno ovirane, univerzalna gradnja itd.) pri gradnji za starejše ljudi kot ene izmed ranljivih skupin prebivalcev in opredeliti njihove možnosti za uporabo pri oblikovanju grajenega okolja oskrbovanih stanovanj. Na podlagi novih pristopov in primerov posameznih elementov oskrbovanih stanovanj smo presodili in analizirali posamezne določbe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo oskrbovanih stanovanj ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje, ki je bil sprejet v letu 2004, kasneje pa dvakrat posodobljen, vendar s spremembami, ki niso vplivale na grajeno okolje in opremo oskrbovanih stanovanj. Glavni prispevek dela je v tem, da smo oblikovali konkretne predloge za spremembe Pravilnika o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo oskrbovanih stanovanj ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje. Spremembe, če bodo uveljavljene, bodo pripomogle k izboljšanju varnosti in kakovosti bivanja v oskrbovanih stanovanjih.
Ključne besede: razvrednotena območja, staranje prebivalstva, bivalne potrebe starejših, dostopnost grajenega okolja, prilagodljivost, varnost, univerzalna gradnja, kakovostno bivanje, oskrbovano stanovanje, pravilnik
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 1880; Prenosov: 87
Celotno besedilo (2,96 MB) |
6. Zaznavanje razvrednotenih območij v občini Šempeter - Vrtojba in možnosti za njihovo revitalizacijo : magistrsko deloNataša Brisko, 2022, magistrsko delo Ključne besede: razvrednotena območja, degradacija, revitalizacija, prenova, trajnostni razvoj, ustrezna raba, kakovost bivanja, občina Šempeter - Vrtojba
Objavljeno v ReVIS: 30.08.2022; Ogledov: 1703; Prenosov: 60
Celotno besedilo (7,96 MB) |
7. |
8. Pojav nastanka in oživitev degradiranih območij s pomočjo evropskih sredstev na občini Domžale : doktorska disertacijaGregor Turel, 2021, doktorska disertacija Opis: Degradirana območja predstavljajo lokacije z negativnimi posledicami pretekle človeške uporabe. Na današnjih degradiranih območjih so v preteklosti potekale različne dejavnosti, od gospodarskih, transportnih do stanovanjskih. V evropskem prostoru se v glavnem srečujemo z degradiranimi območji na tradicionalnih industrijskih lokacijah, v velikih urbanih središčih ter na podeželju. Oživljanje degradiranih območij odpravlja številne negativne učinke, vendar porablja velike količine finančnih, kadrovskih, strokovnih in organizacijskih virov. Oživljanje degradiranih območij zahteva identifikacijo, načrtovanje, financiranje in izvedbo aktivnosti, hkrati pa investicije v aktivnosti ne prinašajo enakovrednih kratkoročnih ekonomskih učinkov. Namen disertacije je bil proučiti možnosti za oživljanje degradiranih območij s pomočjo proračunskih sredstev Evropske unije ter tudi prikaz celovitega in sistematičnega pristopa k reševanju problematike. V uresničevanje namena smo izvedli raziskavo med notranjimi in zunanjimi udeleženci izbranega primera občine, identificirali ključne probleme obstoječega postopanja ter sintetizirali predloge za izboljšave. Raziskavo smo razdelili na tri dele. Pri znanstvenem raziskovanju smo uporabili znanstvene metode deskripcije, zgodovinske metode, primerjalne metode, metode opazovanja, delfsko metodo (fokusne skupine, metodo intervjuvanja in metodo anketiranja), metodo analiziranja in ocenjevanja notranjih in zunanjih dejavnikov (analizo SWOT) in sintezno metodo. V glavnem delu raziskave smo izvedli sedem intervjujev. V drugem delu kvalitativne raziskave smo izvedli nestrukturirane intervjuje. V tretjem delu smo uporabili orodje ankete. Na koncu smo izdelali aplikativni model oživitve proučevanega degradiranega območja. Predstavljena študija primera se osredotoča na identifikacijo in primerjalno analizo področij optimizacije obstoječih praks oživljanja degradiranih območij. V nadaljnji praksi bi bilo smiselno ugotavljati, kakšne so kadrovske in organizacijske možnosti. Na ta način bi si občine zagotovile dotok evropskih sredstev.
Ključne besede: degradirano, opuščeno, razvrednoteno, občina, evropska sredstva
Objavljeno v ReVIS: 04.01.2022; Ogledov: 2830; Prenosov: 145
Celotno besedilo (10,67 MB) |
9. Stanovanjska oskrba starejšega prebivalstva v Mestni občini Ptuj : magistrsko deloAndrej Trunk, 2021, magistrsko delo Opis: Razviti svet se stara in vedno bolj čuti neugodno razmerje med starostnimi skupinami. Staranje prebivalstva prinaša številne izzive na vseh ravneh družbe. Eden izmed njih, s katerim se v današnjem času še posebej intenzivno soočamo, je stanovanjska oskrba starejših. Ranljivost skupine starostnikov nas dnevno opozarja, da je skrajni čas, da začnemo intenzivneje izvajati ukrepe na področju stanovanjske oskrbe in deinstitucionalizacije starejših. Za večino ljudi je ideja o samostojnosti, neodvisnosti, varnosti in dobrem počutju tesno povezana z idejo o lastnem domu. Ta postane v starosti še močnejša in pravica vsakega posameznika, da sam izbere način, kako in kje bo preživel starost je neodtujljiva. Namen magistrskega dela je bil proučiti in predstaviti trenutno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejšega prebivalstva v MO Ptuj, pri čemer smo izhajali iz splošnih razmer v Sloveniji in ugotoviti, kakšne so potrebe, želje in zadovoljstvo starejših ljudi v MO Ptuj glede stanovanjske oskrbe. Z izvedeno anketo na izbranem vzorcu starostnikov je bilo ugotovljeno, da anketirani niso zadovoljni s stanovanjsko oskrbo starejših v MO Ptuj in da so njihove želje in potrebe premalo upoštevane. Poleg doma za starejše, ki je v MO Ptuj edina obstoječa oblika stanovanjske oskrbe za starejše, si starostniki želijo v prvi vrsti oskrbovanih stanovanj. Predvsem pa si želijo tudi v starosti bivati v svojem domu, kjer se počutijo varno, samostojno in neodvisno. Rezultati raziskave odražajo realno stanje na področju stanovanjske oskrbe starejših v MO Ptuj in predstavljajo pomemben prispevek k oblikovanju in predvsem realizaciji predlogov za njegovo izboljšanje
Ključne besede: staranje prebivalstva, stanovanjska oskrba starejših, institucionalna oskrba, deinstitucionalizacija, MO Ptuj
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 5018; Prenosov: 117
Celotno besedilo (2,95 MB) |
10. Koncept domov za vse življenje in možnosti za njegovo implementacijo v Sloveniji : magistrsko deloAjda Šeme, 2020, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je predstaviti koncept domov za vse življenje in opredeliti možnosti za njegovo implementacijo v Sloveniji. Koncept izhaja iz načel univerzalnega oblikovanja in si prizadeva za gradnjo stanovanj, ki se bodo prilagajala spremenjenim potrebam uporabnika in ne obratno. Kljub upoštevanju najnovejših standardov in uporabi posebnih materialov koncept gradnje ne podražuje in ustvarja estetsko sprejemljive rešitve. Glavne teme, predstavljene v teoretičnem delu, so zgodovinski razvoj univerzalnega oblikovanja s poudarkom na razlikovanju med pojmoma inkluzivno ter univerzalno oblikovanje in s predstavitvijo temeljnih načel koncepta univerzalnega oblikovanja. V teoretičnem delu je predstavljen tudi pomen doma za posameznika, koncept domov za vse življenje ter omembe teh tem v slovenski zakonodaji ter političnih dokumentih. V empiričnem delu so z metodo intervjujev prikazani pogledi in mnenja slovenskih investitorjev in odločevalcev na področju stanovanjske gradnje o temah, orisanih v teoretičnem delu. V pričujočem magistrskem delu je koncept domov za vse življenje prikazan celostno in do zdaj le delno predstavljene lastnosti koncepta v našem prostoru zbere na enem mestu, zato lahko služi kot teoretična podlaga za nadaljnja raziskovanja tematike in podlaga za njegovo (morebitno) implementacijo v slovensko zakonodajo in prakso v prihodnje.
Ključne besede: funkcionalna oviranost, univerzalno oblikovanje, dostopnost, dom za vse življenje, kakovostno bivanje
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 2215; Prenosov: 120
Celotno besedilo (9,96 MB) |
