51. |
52. Vloga zastopnikov pacientovih pravicAndreja Friškovec, 2019 Opis: Institut zastopnika pacientovih pravic je bil uveden z Zakonom o pacientovih pravicah (ZPacP), ki je začel veljati 26. 8. 2008. Gre za zakon, katerega besedilo je ministrstvo pripravljajo več let in je omogočil enakopravno, primerno, kakovostno in varno zdravstveno preskrbo pacientov. ZPacP zadeva tako paciente kot tudi izvajalce zdravstvenih storitev, zdravnike ter druge zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce. Leta 2017 je bila uvedena novela ZPacP-A, ki je uvedla pomembne spremembe tudi na področju zastopnika pacientovih pravic. Na njegovo oblikovanje je posredno vplival tudi varuh bolnikovih pravic. Tako je vlada do konca leta 2009 imenovala prvih dvanajst zastopnikov, ki se na podlagi zakonskega pooblastila lahko vključujejo v posamezne postopke in zastopajo posamezne paciente pri uveljavljanju domnevnih kršitev njihovih pravic iz 5. člena ZPacP na temelju pooblastitve s strani pacienta. Zavodi za zdravstveno varstvo jim zagotavljajo ekspertno in upravno-tehnično pomoč. Zastopnika določi predstavniški organ pokrajine na podlagi javnega poziva. Njegova mandatna doba je pet let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Zastopnik je pristojen, da pacientu daje temeljne informacije, strokovno pomoč in natančne usmeritve tudi pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega varstva, zdravstvenega zavarovanja in izvajanja zdravstvene dejavnosti. Poleg zastopnika pacientovih pravic na področju varovanja pacientovih pravic delujejo tudi varuh za človekove pravice, varuh bolnikovih pravic, zastopnik osebe na področju duševnega zdravja, mediator in v nekaterih državah članicah Evropske unije tudi ombudsman.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 29.10.2019; Ogledov: 2142; Prenosov: 246
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
53. Pravica do zdravega življenjskega okolja v sodni praksi Evropskega sodišča za človekove praviceAndreja Friškovec, 2023 Opis: Mednarodna skupnost je šele oktobra 2021 z resolucijo Sveta Združenih narodov za človekove pravice in julija 2022 z resolucijo Generalne skupščine Združenih narodov priznala pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja kot človekovo pravico. Te pravice instrumenti kot so Splošna deklaracija človekovih pravic, Evropska socialna listina, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah ter Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ne vsebujejo, saj je bilo po drugi svetovni vojni v ospredju zagotavljanje državljanskih in političnih ter ekonomskih in socialnih človekovih pravic. Pravice ne vsebuje niti Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Šele proti zadnji četrtini 20. stoletja je začelo prihajati do prepleta področja človekovih pravic in okoljskega prava, pri čemer Konferenca Združenih narodov o človekovem okolju leta 1972 odražala prvo priznanje soodvisnosti človekovih pravic in okolja, pomembni sta bili tudi Konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju ter Četrta ministrska konferenca kot del procesa Okolje za Evropo. Danes so okoljske pravice tiste, ki priznavajo pravico do določene stopnje kakovosti življenjskega okolja in jih sestavljajo materialne oz. temeljne pravice in procesne pravice. Evropska komisija za človekove pravice se je leta 1969 in 1976 srečala s prvima pritožbama kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja, a ju je zavrnila kot nezdružjivi ratione materiae. Kljub temu sta bila kasneje razvita dva posredna načina varovanja te pravice. Tako je do danes Evropsko sodišče za človekove pravice zahvaljujoč kreativni sodniški interpretaciji Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, ki temelji na doktrini živega instrumenta odločilo že v več kot 300 primerih, ki so se nanašali na kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja in so jih pritožniki uveljavljali v okviru obstoječih konvencijskih pravic. Poleg sodnikov si tudi Parlamentarna skupščina Sveta Evrope prizadeva za vključitev te pravice v Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in je v priporočilu leta 2021 predstavila predlog besedila dodatnega protokola k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do varnega, čistega, zdravega in trajnostnega okolja. Za zagovitev te pravice si na regionalni ravni prizadevata tudi Afriška komisija za človekove pravice in pravice ljudstev ter Medameriško sodišče za človekove pravice.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, okoljsko pravo, pravica do zdravega življenjskega okolja, definicija okolja, materialne okoljske pravice, procesne okoljske pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, regionalni pristop, Afriška listina o človekovih pravicah in pravicah ljudstev, Dodatni protokol k Ameriški konvenciji o človekovih pravicah na področju ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 593; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,05 MB) |
54. Normativni okvir za spremembo spolaAndreja Pirc, 2019 Opis: Zaščita človekovih pravic je ena izmed pomembnejših nalog države Republike Slovenije, evropske skupnosti in širše mednarodne skupnosti. Vsakdo ima pravico do svobodne izbire načina življenja in svobodnega življenja, nihče ne sme biti zaradi tega diskriminiran. Z razvojem družbe je nujno potrebno tudi sprejemanje drugačnosti. Sprejemanje nečesa, kar je sicer dolgo veljalo za nekaj neobičajnega, je korak naprej v družbeni razvitosti. Magistrsko delo obravnava temo normativnega okvira za spremembo spola, predvsem z vidika učinkovitosti zaščite človekovih pravic v postopku spremembe spola in po njem. V prvem delu so predstavljene oblike spolov, ki odstopajo od binarne oblike. Predstavljeno je tudi, kako se spol lahko razvije, in da se lahko zgodi, da ob rojstvu otroka ni moč jasno določiti spola. V osrednjem delu naloge je podrobnejše predstavljen postopek spremembe spola, spolna identiteta, ki ni vedno identična biološkemu spolu. Magistrsko delo v nadaljevanju predstavlja ključne slovenske predpise, ki so povezani s spremembo spola, sledijo ji evropski in mednarodni. Poudarjeni so predvsem posamezni deli predpisov, ki so najpogosteje kršeni na podlagi spolne identitete. V osrednjem delu je poudarek predvsem na pravni podlagi za postopek spremembe spola in spremembe uradnih podatkov, ki lahko posledica spremenjenega spola. Za lažjo predstavo življenjskih izkušenj oseb, ki se odločijo za spremembo spola, je predstavljenih nekaj praktičnih primerov. Na koncu je podana kritična ocena predpisov, ki urejajo področje spremembe spola, in spremembe spolne identitete, z navedbo predlogov izboljšave splošnega normativnega okvirja za spremembo spola.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sprememba spola, biološki spol, spolna identiteta
Objavljeno: 08.11.2019; Ogledov: 2505; Prenosov: 115
Celotno besedilo (1,61 MB) |
55. Ustavnopravni vidiki izvršbe na nepremičnine v Sloveniji in Republiki Južni AfrikiAndreja Slejko Merkun, 2019 Opis: Ustavnopravni vidiki izvršbe na nepremičnine v Sloveniji in Republiki Južni Afriki. Osrednji predmet proučevanja v magistrskem delu so ustavnopravni vidiki izvršbe na nepremičnine, s posebnim poudarkom na analizi primerjalnopravnih rešitev, sprejetih v Republiki Južni Afriki. V Evropi smo že nekaj časa priča tendenci konstitucionalizacije zasebnega prava, v skladu s katero sta sferi prava človekovih pravic in zasebnega prava vedno bolj povezani. Vplivi konstitucionalizacije se širijo tudi na področje izvršilnega prava, kjer je treba v razmerjih med subjekti izvršilnega postopka upoštevati učinke ustavnih pravic. Izvrševanje sodnih odločb je temeljno merilo delujoče pravne države in spoštovanja ustavnih pravic. Cilj izvršilnega postopka je uresničevanje upnikove pravice do sodnega varstva, pri tem pa je treba zagotoviti tudi ustrezno varstvo pravic ostalih procesnih subjektov. V izvršilnem postopku prihaja do posrednih in neposrednih konfliktov med ustavnimi pravicami upnika in dolžnika. S preučitvijo zgodovinskih, pozitivnopravnih in primerjalnopravnih argumentov smo odgovorili na vprašanje, kako to konfliktno razmerje uravnotežiti. Upoštevajoč dejstvo, da ima večina ustavnih pravic posredne učinke na zasebnopravna razmerja, je po našem mnenju mogoče z ustvarjalno razlago Ustave RS določene ustavne določbe uporabiti v izvršilnem postopku in zagotoviti ustrezno varstvo pravic upnika in dolžnika.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 12.11.2019; Ogledov: 1773; Prenosov: 148
Celotno besedilo (1,30 MB) |
56. |
57. |
58. Analiza sprememb kmetijske rabe na Žirovniški, Zabreški in Doslovški planini med 1978 in 2015Kristina Mežnarec, 2016 Najdeno v: osebi
Ključne besede: krajine, habitatni tipi, spremembe, planine, pašništvo, zaraščanje, Karavanke, Doslovška planina, Zabreška planina, Žirovniška planina
Objavljeno: 26.03.2020; Ogledov: 1763; Prenosov: 89
Celotno besedilo (16,04 MB) |
59. |
60. |
