Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Duhovna oskrba starostnika v paliativni zdravstveni negi je celostni pristop, usmerjen v posameznika, ki prepoznava in odgovarja na globoke potrebe človeškega duha v času ranljivosti, bolezni ali konca življenja. Ta celovita oskrba presega fizične in psihološke razsežnosti ter si prizadeva obravnavati iskanje smisla, namena in povezanosti. Namen raziskave je preučiti duhovno oskrbo starostnika v paliativni zdravstveni negi. V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop, saj smo želeli z numeričnimi podatki preučiti značilnosti in vzorce v duhovni oskrbi starostnikov v paliativni oskrbi. Podatke smo zbrali s tehniko anketiranja, pri čemer je bil raziskovalni instrument anketni vprašalnik, zasnovan na podlagi pregleda relevantne domače in tuje literature. Rezultati raziskave so pokazali, da so med starostniki v paliativni oskrbi najpogosteje izražene duhovne potrebe, povezane z dajanjem in prejemanjem odpuščanja ter sprejemanjem, z versko potrebo in z ohranjanjem ljubečega odnosa do sebe in drugih. Duhovne potrebe starostnikov v paliativni oskrbi so kompleksne in vključujejo iskanje smisla, notranjega miru, odpuščanja ter ohranjanje povezanosti z drugimi. Ugotovitve raziskave potrjujejo, da duhovnost zajema več kot religiozne prakse, saj starostniki pogosto izražajo duhovne potrebe skozi odnose, spomine in osebne vrednote.
Ključne besede: Odpuščanje, duhovnost, pozitiven odnos, medicinske sestre, prisotnost.
Objavljeno v ReVIS: 08.01.2026; Ogledov: 210; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,18 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Inkontinenca urina in blata pri starostnikih predstavlja pomemben zdravstveni in socialni problem, ki vpliva na kakovost življenja, samopodobo, socialno vključenost in psihološko počutje pacientov. Namen raziskave je preučiti vlogo medicinske sestre pri obravnavi starostnika z inkontinenco urina in blata. Metode: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z uporabo tehnike polstrukturiranih intervjujev. V raziskavi je sodelovalo deset medicinskih sester, ki so bile izbrane z namenskim vzorčenjem. Podatki so bili zbrani, transkribirani, kodirani in analizirani z uporabo vsebinske analize, pri čemer so bili dosledno upoštevani etični standardi raziskovanja, vključno z načelom prostovoljnosti, anonimnosti in zaupnosti udeležencev. Rezultati: Medicinske sestre svojo vlogo dojemajo predvsem kot celostno, strokovno, empatično in pomembno. Prepoznavajo simptome inkontinence, izvajajo preventivne in terapevtske ukrepe, svetujejo glede pripomočkov, izobražujejo paciente in svojce ter nudijo psihološko podporo. Ugotovili smo, da inkontinenca negativno vpliva na samopodobo, povzroča sram, socialno izolacijo, zmanjšanje aktivnosti, težave s spanjem in finančne obremenitve. Razprava: Rezultati poudarjajo pomen individualnega in celostnega pristopa pri obravnavi oseb z inkontinenco ter potrebo po dodatnem izobraževanju medicinskih sester na tem področju. Predlagane izboljšave vključujejo povečanje kadrovskih zmogljivosti, več časa za celostno obravnavo, uporabo kakovostnejših pripomočkov, izobraževanje zaposlenih in svojcev ter destigmatizacijo inkontinence v družbenem in strokovnem okolju.
Ključne besede: Inkontinenca, medicinske sestre, starostniki, kakovost življenja, psihološka podpora.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 243; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,32 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Paliativna oskrba predstavlja pomemben del zdravstvenega sistema, namenjena je bolnikom z napredovalimi oziroma neozdravljivimi boleznimi ter njihovim svojcem. Temelji na celostni obravnavi, ki poleg fizičnim priznava velik pomen tudi psihičnim, duhovnim in socialnim potrebam. V tem smislu se duhovnost razume kot osebna raven posameznika, ki se izkazuje z vero, prepričanji, vrednotami in iskanjem življenjskega smisla. Medicinske sestre imajo zelo pomembno vlogo pri prepoznavanju teh potreb, saj z bolnikom preživijo največ časa in ga spremljajo skozi različna obdobja bolezni. Namen diplomske naloge je bil raziskati vlogo medicinske sestre pri prepoznavanju in zadovoljevanju duhovnih potreb bolnika v paliativni oskrbi in njegovih svojcev ter ugotoviti, s kakšnimi izzivi se ob tem srečujejo. Metode: Uporabljen je bil kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo. Primarne podatke smo pridobili z intervjuvanjem medicinskih sester, ki delajo na internem oddelku in se pogosto srečujejo s paliativnimi pacienti. Sekundarne podatke smo črpali iz strokovne in znanstvene literature ter podatkovnih baz (PubMed, Google učenjak). Rezultati: Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre duhovno oskrbo razumejo kot enakovredno telesni in psihološki podpori, vendar jim velikokrat primanjkuje znanja in časa za zadostno prepoznavanje ter presojo duhovnih potreb pacienta. Kljub izzivom se zavedajo svoje odgovornosti pri prepoznavi ter obravnavi duhovnih potreb. Rezultati raziskave prispevajo k boljšemu razumevanju vloge medicinske sestre na tem področju in kažejo potrebo po dodatnem izobraževanju in pridobivanju kompetenc. Razprava: Raziskava ponuja vpogled v izkušnje medicinskih sester pri duhovni podpori v paliativni oskrbi. Kljub različnim izzivom skušajo bolnikom in njihovim svojcem nuditi celostno obravnavo. Raziskava je pokazala, da je duhovna oskrba bistvena za izboljšanje kakovosti življenja in podporo bolnika ter svojcev v zadnjem življenjskem obdobju ter v procesu žalovanja. Jasno se je izkazala potreba po dodatnem izobraževanju in pridobivanju kompetenc medicinskih sester na področju duhovne oskrbe, da bi bila ta lahko bolj kontinuirano vključena v prakso.
Ključne besede: Paliativna oskrba, duhovna oskrba, medicinska sestra, duhovnost, podpora.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 477; Prenosov: 19
Celotno besedilo (670,87 KB)

Opis: Izhodišče: Paliativna oskrba predstavlja celostno podporo neozdravljivo bolnim in njihovim svojcem. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako dobro paliativno oskrbo poznajo formalni izvajalci zdravstvene nege in neformalni oskrbovalci. Metode: Izvedena je bila kvantitativna raziskava z deskriptivno metodo. Za zbiranje podatkov je bila uporabljena tehnika anketiranja. Vzorec je zajemal 84 formalnih izvajalcev zdravstvene nege (medicinske sestre, študenti) in 50 neformalnih oskrbovalcev. Podatki so bili zbrani z vprašalnikom z 18 vprašanji ter analizirani z opisno statistiko. Sekundarni viri so bili pridobljeni iz podatkovnih baz PubMed, Cobiss, dLib in Google učenjak. Rezultati: Večina anketirancev je že slišala za paliativno oskrbo (89,5 %), a le 11,9 % je svoje razumevanje ocenilo kot zelo dobro. Le 21,4 % zdravstvenih delavcev in 18 % neformalnih oskrbovalcev je bilo formalno usposobljenih za paliativno nego. Več kot polovica zdravstvenih delavcev še ni izvajala paliativne oskrbe. Največji izzivi so pomanjkanje znanja, psihološka podpora in komunikacijske veščine. Razprava: Rezultati kažejo na potrebo po izčrpnejšem formalnem usposabljanju in podpori za oboje, formalne in neformalne izvajalce. Izboljšanje dostopa do izobraževanj in boljše sodelovanje bi lahko povečala kakovost oskrbe.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstvena nega, neformalni oskrbovalci, izobraževanje, poznavanje
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 511; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,96 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kajenje tobaka je eden vodilnih dejavnikov tveganja za razvoj kroničnih bolezni dihal, zlasti kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB) in pljučnega raka. Kljub številnim preventivnim programom in zakonodajnim ukrepom v Sloveniji, delež kadilcev ostaja visok, predvsem v Posavski in Zasavski regiji, kjer statistike kažejo nadpovprečno razširjenost kajenja. Dolgotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu ima dokazano škodljive učinke tudi na pasivne kadilce. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri zdravstveni vzgoji, odkrivanju ogroženih posameznikov in nudenju podpore pri opuščanju kajenja. Namen raziskave je bil preučiti odnos do kajenja in stopnjo ozaveščenosti o škodljivosti kajenja med rednimi kadilci v izbranih regijah ter oceniti pomen vloge medicinske sestre v procesu opuščanja. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Teoretični del temelji na analizi domačih in tujih znanstvenih virov, empirični del pa na anketnem vprašalniku, ki je bil razdeljen med 210 rednimi kadilci iz Posavske in Zasavske regije. Podatki so bili obdelani s pomočjo programa SPSS in orodja 1KA ter predstavljeni v tabelah in grafih. Rezultati: Večina respondentov se zaveda škodljivosti kajenja, vendar jih več kot pol ob opuščanju ni poiskalo nobene strokovne pomoči. Le majhen delež je podporo poiskal v delavnicah za opustitev kajenja. Kadilci najpogosteje posegajo po klasičnih cigaretah, uporaba elektronskih ali ogrevanih izdelkov pa je pogostejša med mlajšimi. Ženske so pogosteje tiste, ki so že poskusile prenehati s kajenjem. Večina kadilcev ne izraža želje po opustitvi. Nizka udeležba razpoložljivih programov kaže na slabo prepoznavnost ali nezaupanje vanje. Razprava: Kadilci v regijah z najvišjo stopnjo kajenja v Sloveniji se kljub zavedanju zdravstvenih tveganj le redko odločajo za strokovno pomoč pri opuščanju. Potrebna je okrepitev vloge medicinskih sester pri preventivnih dejavnostih, svetovanju in spodbujanju k opuščanju kajenja. Večji poudarek mora biti namenjen promociji obstoječih programov pomoči, predvsem na lokalni ravni, ob upoštevanju specifičnih potreb prebivalcev. Preventiva, zgodnje odkrivanje in zdravstvena vzgoja ostajajo ključni elementi dolgoročnega zmanjševanja škodljivih posledic kajenja.
Ključne besede: Ključne besede: kajenje, škodljivost kajenja, bolezni dihal, medicinska sestra, preventiva.
Objavljeno v ReVIS: 25.09.2025; Ogledov: 424; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,93 MB)