51. Vloga mednarodne skupnosti v Ruandskem genociduTjaša Kodrič, 2017 Opis: Leta 1994 se je v Ruandi razbesnel genocid, ki je v samo stotih dneh terjal med 800.000 in 1.000.000 življenj. Dejavniki, ki so pripeljali do genocida, so številni in zapleteni. Velik delež k začetku napetosti med dvema etničnima skupinama je prispevala Belgija, ki je kot kolonialna oblast popolnoma zmotno ocenila tako naravo oblasti kot vlogo etničnega razlikovanja v svoji koloniji. Ruanda je postala neodvisna država leta 1962, s čimer se je na oblast po desetletjih tutsijske monarhije s klerikalno in belgijsko podporo zavihtel Hutujec. Menjava ene elite z drugo je neizogibno vodila v turbulentno politično dogajanje, ki se je po izvedenem coup d'etat, s katerim je oblast prevzel Juvénal Habyarimana, samo še poslabšalo.Mirovni sporazum iz Arushe je bil zadnji poskus mirne rešitve spora med Habyarimanovo vlado in uporniško Ruandsko Patriotsko Fronto. Sporazum je zahteval razporeditev mednarodne nevtralne sile, ki bi nadzirala implementacijo sporazuma. OZN je v ta namen ustanovila UNAMIR, ki je v Ruando prispel v avgustu 1993.Genocid se je začel 6. aprila 1994, s strmoglavljenjem letala ruandskega predsednika Juvénala Habyarimane. Tistega dne je država zgrmela v nepredstavljiv pekel, ki je v stotih dneh terjal 10 % ruandskega prebivalstva, 30 % prebivalstva pa je zbežalo v sosednje države. UNAMIR je bil številčno in logistično podhranjen. Številne države članice Varnostnega sveta so veliki operaciji v luči Bosne in Somalije nasprotovale in jo v času genocida tudi občutno zmanjšale. Odziv OZN-a je bil prepozen, nezadosten in neučinkovit. Po genocidu je mednarodna skupnost doumela njegove razsežnosti. OZN je v tem okviru ustanovila neodvisno komisijo, ki je izdala Poročilo o neodvisni preiskavi o dejanjih OZN med genocidom v Ruandi leta 1994. Organizacija afriške enotnosti je ustanovila svojo preiskavo, kjer je poskušala genocid in odziv mednarodne skupnosti predstaviti iz afriškega konteksta. Iz obeh poročil izhaja, da mednarodna skupnost ni storila dovolj, da bi preprečila ali ustavila genocid, razlogi za to pa so, tako kot genocid, številni in kompleksni, med glavne pa lahko vključimo politične in zgodovinske razloge.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2182; Prenosov: 172
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
52. Begunski val v medijih uresničevanja prepovedi sovražnega govoraSulejka Rebolj Božič, 2017 Opis: Ena temeljnih človekovih pravic je svoboda izražanja, ki je zagotovljena vsakomur. Pravica do svobode izražanja pa ni absolutna pravica, pač pa je omejena z drugimi pravicami inpredvsem s sovražnim govorom. Pri tem pa se postavlja vprašanje, kje svoboda izražanja preide v sovražni govor, s katerim se spodbujajo in širijo sovraštvo, nestrpnost, diskriminacija in rasizem. Sovražni govor je prepovedan vsem, tudi medijem, ki z željo po senzacionalnih člankih izkoriščajo pravico do svobode izražanja in ssvojimi prispevki o realnosti dogodkov po svetulahko hitro vplivajo na svoje uporabnike. V letu 2015 so v Evropo začeli množično prihajati begunci, o katerih so poročali vsi mediji. Zanima nas, na kakšen način so o begunski krizi poročali mediji in kakšno je uresničevanje prepovedi sovražnega govora v medijskem diskurzu.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2688; Prenosov: 188
Celotno besedilo (1,36 MB) |
53. Surogacija in potreba po mednarodnopravni ureditviAni Eberle, 2016 Opis: Surogacija ali nadomestno materinstvo je posebna oblika starševstva, pri katerem nadomestna mati s postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo zanosi, nosi in rodi otroka in ga po rojstvu izroči nameravanim staršem ter se odpove vsem pravicam in obveznostim do tega otroka. Institut dovoljujejo le države z liberalno zakonodajno ureditvijo, medtem ko večina evropskih držav nadomestno materinstvo v celoti ali delno prepoveduje. Koncept družinske skupnosti se spreminja in prilagaja družbeni realnosti, zato so države primorane hote ali nehote slediti globalnim trendom. Tehnološki napredek omogoča neplodnim parom, da postanejo starši s pomočjo surogacije. Zaradi različne zakonodajne urejenosti v evropskem in mednarodnem okolju se nameravani starši srečujejo s težavami pri priznavanju starševskih, otrokovih in drugih pravic, pridobljenih na podlagi pogodbe o nadomestnem materinstvu. S pojavom čezmejnega nadomestnega materinstva, ko nameravani starši poiščejo nadomestno mater v tujini, so težave zaradi odsotnosti mednarodnopravnega akta, ki izhajajo iz dogovorov o nadomestnem materinstvu za udeležence dogovora in države, ki takšen institut prepovedujejo, še večje. Na podlagi proučene literature, zakonodajne ureditve evropskih in drugih držav ter mednarodne in nacionalne sodne prakse s področja surogacije ugotavljam,ali je surogacijo treba mednarodnopravno urediti in katere temeljne pravne norme bi morali v ureditvi upoštevati.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nadomestno materinstvo, nadomestna mati, problematika surogacije, mednarodna ureditev, pravne norme
Objavljeno: 06.08.2018; Ogledov: 2865; Prenosov: 192
Celotno besedilo (1,17 MB) |
54. |
55. |
56. |
57. |
58. OZN in ohranjanje mednarodnega miru ter varnosti s poudarkom na razvoju človekovih pravicIrena Klede, 2017 Opis: Organizacija Združenih narodov združuje narode sveta. Njena osnovna celica delovanja je miroljubna država članica, ki deli iste ideje in vizije kot organizacija sama, torej se zavzema za vzdrževanje mednarodnega miru in varnosti ter mednarodnega sodelovanja na področju ekonomskega in socialnega razvoja ter sodelovanja nasploh. Z ustanovitvijo OZN-a se je dodatno potrdila vera v človekove pravice in hkrati so bile te prvič univerzalno in mednarodno zaščitene prek mehanizmov za njihovo zaščito ter programov spodbujanja in zaščite. Kot osrednji cilj OZN za ohranitev mednarodnega miru in varnosti se je obdržala ideja kolektivne varnosti z namenom obvarovati bodoče rodove pred strahotami vojne. Uspeh sistema je bil zagotovljen s strani petih držav - stalnih članic Varnostnega sveta, ki so imele ključno vlogo pri zagotavljanju prvenstvene naloge VS, zapisane v 24. členu Ustanovne listine, to je ohranitev mednarodnega miru in varnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: OZN, Varnostni svet, človekove pravice, mirovne sile, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2636; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,32 MB) |
59. |
60. Praksa upravnih organov kot vir upravnega pravaAnja Leban, 2016 Opis: Diplomska naloga obravnava prakso upravnih organov kot vir upravnega prava. Opisuje razliko med pravnimi viri in viri prava, ter kako se viri upravnega prava razlikujejo od virov prava nasploh. Natančno obravnava vire prava v rimsko-germanski pravni družini. Obravnava problem pravne prakse kot formalnega pravnega vira v kontinentalnem pravnem sistemu. V nekaj besedah je tudi opisana sodna praksa v anglo-ameriškem pravnem sistemu. Predstavljeni so upravni organi in najpomembnejši akti, ki jih ti izdajajo. Opisani so primeri prakse upravnih organov, ter kako je ta vir upravnega prava. Predstavljeni so moji sklepi o praksi upravnih organov kot vira upravnega prava in moja razmišljanja o sodni praksi kot formalnem viru prava.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2293; Prenosov: 146
Celotno besedilo (483,37 KB) |
