Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Pomen poznavanja IKT pri reintegraciji v družbo
Katja Sotošek, 2013

Opis: Poznavanje in uporaba inforrnacijske komunikacijske tehnologije (nadaljevanju IKT) sta v danšnjem času postala način življenja. Omogočajo nam hitrejšo in cenejšo pot do iskanja informacij. Z IKT se je spremenil tudi način komuniciranja. Nekateri lKT uporabijajo za odskok v nove poslovne priložnosti, drugi za zabavo in krajšanje časa, tretji za iskanje informacij odvisno od posameznika. Vendar pa obstajajo skupine posameznikov, ki zaradi različnih vzrokov ne uporabljajo teh tehnologij. Namen magistrske naloge je ugotoviti, ali so ti posamezniki zaradi tega kako prikrajšani, kakšne so težave pri uporabi IKT in ali nepoznavanje sodobne IKT povečuje njihovo socialno izključenost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: informacijska družba, informacijska komunikacijska tehnologija, IKT, digitalni razkorak, težave pri uporabi IKT, reintegracija v družbo, socialna izključenost
Objavljeno: 10.08.2018; Ogledov: 1834; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (36,48 MB)

2.
3.
Odzivnost aktivne politike zaposlovanja na razmere na trgu dela v času gospodarske krize v Republiki Sloveniji
Anica Gržan, 2015

Opis: Visoka stopnja brezposelnosti predstavlja velik makroekonomski problem, tako za državo kot za posameznika. Stanje na trgu dela je v veliki meri pogojeno z dogajanjem v gospodarstvu. Slovenijo je v drugi polovici leta 2008 prizadela huda gospodarska kriza, njene posledice pa smo na trgu dela občutili v letu 2009, ko se je stopnja brezposelnosti glede na preteklo leto dvignila za 2,4 % oziroma povišala za 23.129 novih brezposelnih oseb. Brezposelnost je nato naraščala vsa nadaljnja leta, vendar neenakomerno v vseh populacijskih skupinah, zaradi česar se soočamo z bolj ali manj kritičnimi skupinami brezposelnih oseb. Neenakomerno naraščanje ali padanje brezposelnosti je glavni povzročitelj strukturne brezposelnosti, ki jo je najtežje odpraviti. Cilj magistrske naloge je ugotoviti ali se je struktura brezposelnih oseb pod vplivom gospodarske krize spremenila glede na obdobje pred njo. V primeru strukturnih sprememb v brezposelnosti med gospodarsko krizo, me bo v nadaljevanju zanimalo, kako so se nanje odzvali Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ti skupaj soustvarjajo in izvajajo različne programe aktivne politike zaposlovanja, s katerimi naj bi v prvi vrsti odpravljali strukturno brezposelnost, ki predstavlja najtrši oreh.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: brezposelnost, strukturna brezposelnost, stopnja brezposelnosti, število brezposelnih, aktivna politika zaposlovanja, gospodarska kriza
Objavljeno: 07.06.2021; Ogledov: 489; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

4.
Dejavniki zadovoljstva na delovnem mestu
Brigita Špelko, 2011

Opis: Med razlicnimi viri, iz katerih vsaka organizacija crpa svojo moc, imajo poseben pomen ljudje. Njihova specifika je v neomejenih potencialih, saj je optimalna izraba cloveških sposobnosti ob spodbujanju inovativnosti, ustvarjalnosti in samouresnicevanje skoraj brezmejna. Kadrovska funkcija tako postaja s potrebo po fleksibilnem in ažurnem odzivanju na dinamicne zahteve okolja pomembnejša celo od financne ali informacijske. V sodobnem gospodarstvu temelji uspešnost organizacije vse pogosteje na samostojnih, visoko usposobljenih in zadovoljnih zaposlenih, ki se med seboj dobro razumejo in sodelujejo, prav tako pa naj bi tudi med njimi in vodilnimi kadri v podjetju veljali dobri odnosi. Visoko motivirani in zadovoljni zaposleni so lahko vir konkurencne prednosti in kljucni element dolgorocne uspešnosti podjetja. Delavci so bolj motivirani za svoje delo, ce so pogoji dela v podjetju ugodni, hkrati pa je vecja tudi njihova produktivnost in zadovoljstvo pri delu. Placa in ostale materialne ugodnosti so sicer precejšnjega pomena za zadovoljstvo zaposlenih, vendar pa je domet zgolj ekonomskih oblik motiviranja zaposlenih zelo omejen. Na zadovoljstvo zaposlenih namrec vplivajo tudi številni nematerialni dejavniki. Splošno zadovoljstvo se izoblikuje kot skupek zadovoljstev s posameznimi dejavniki. Prvi del naloge prikazuje zgodovinski pregled vloge zaposlenih skozi cas s poudarkom na nekaterih teoretskih pristopih. V nadaljevanju predstavljamo teorijo zadovoljstva zaposlenih in kljucne dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo. V empiricnem delu naloge smo na podlagi že izvedene raziskave ugotavljali celovito zadovoljstvo zaposlenih pri delu oziroma na delovnem mestu. Klasificirali smo tudi posamezne dejavnike zadovoljstva in jih analizirali glede na demografske podatke. Zadovoljstvo zaposlenih smo torej preucevali na dva nacina. S tem smo ugotovili, ali se stopnja zadovoljstva (zadovoljstvo z delom kot celoto) in zadovoljstvo z izbranimi dejavniki razlikujeta glede na demografske podatke.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zadovoljstvo zaposlenih, dejavniki zadovoljstva, motivacija, kadrovska funkcija, menedžment človeških virov
Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 614; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

5.
6.
Vpliv mobilnika kot socialnega medija na mladostnike
Jasmina Kolander, 2012

Opis: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču, danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr.. Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook
Objavljeno: 26.07.2021; Ogledov: 401; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

7.
Razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po raziskavi EQLS 2007
Mihaela Rudar Neral, 2013

Opis: Pričujoča naloga daje približno sliko kakovosti življenja v slovenskih regijah v letu 2007, ko je bila izvedena - že druga po vrsti – evropska raziskava o kakovosti življenja v državah EU. Med anketiranimi 35 tisoč prebivalci v 27 evropskih državah je svoje mesto našla tudi Slovenija. Skušali smo ugotoviti, kakšne so značilnosti in razlike v kakovosti življenja med slovenskimi regijami po modelu, v katerem so zajete bistvene razsežnosti kakovosti življenja. Ne gre le za denar, uresničene želje, plačano zaposlitev, skuhano kosilo, dopust na morju, odlično zdravje in sposobno vlado. Gre za veliko več, saj nalogi nismo pristopili površno, temveč smo se v podatke poglobili. V teoretičnem delu smo preučevali, zakaj je kakovost življenja pomembna in kako jo lahko empirično izmerimo. V empiričnem delu pa smo izvedli kvantitativno analizo podatkov, pridobljenih pri Economic and Social Data Service. Ta nam je omogočil dostop do podatkov, shranjenih v UK Data Archive v Essexu, ker žal naš Arhiv družboslovnih podatkov s temi podatki ne razpolaga. Zanimalo nas je, katere so največje razlike med regijami glede kakovosti življenja in sicer na osnovi sedmih različnih dimenzij, ki po modelu EQLS opredeljujejo kakovosti življenja – dohodek, subjektivno zaznavanje zadovoljstva, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, družinsko življenje, nastanitev in lokalno okolje, zdravje in zdravstveno varstvo ter kakovost družbe. Slovenija je v samem vrhu evropskih držav po razmerju med prebivalci in številom regij, zato je premajhno število podatkov po posamezni regiji v marsičem oviralo analizo. V zaključku smo povzeli ugotovitve, ki smo jih lahko podkrepili s statističnimi testi in imajo veljavo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: evropska raziskava o kakovosti življenja, slovenske regije, kakovosti življenja, kvantitativna analiza podatkov, značilnosti, razlike
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 311; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (3,79 MB)

8.
Socialna spletna omrežja kot sredstvo zadovoljevanja posameznikovih potreb
Petra Ložar, 2011

Opis: Temeljni namen pričujoče magistrske naloge je, raziskati, katere posameznikove psihološke potrebe zadovoljujemo z uporabo spletnih socialnih omrežij, primer Facebooka. V ta namen sem povabila k sodelovanju dve po starosti različni skupini in izvedla raziskavo s pomočjo metode fokusne skupine. Odločitev za fokusno skupino se mi je zdela prava zaradi tega, ker so do sedaj podobna raziskovalna vprašanja obdelovali z metodo anketiranja in to predvsem za namene oglaševanja. V vsaki skupini je sodelovalo sedem uporabnikov spletnega socialnega omrežja Facebook. Za dve po starosni različni skupini sem se odločila zaradi primerljivosti in domneve, da se glede na starost pomen potreb spreminja. Zanimalo me je, katere so psihološke potrebe, ki jih uporabnik ima, in ali jih zadovoljimo z uporabo Facebooka. Po predhodnih raziskavah s podobno tematiko je najbolj obiskano svetovno spletno omrežje prav Facebook. V nizu vprašanj, ki sem jih zastavila v obeh skupinah, sem si zastavila aplikativen cilj in sicer prepoznati psihološke potrebe, ki jih morda v realnem svetu ne moremo tako hitro in enostavno zadovoljiti kot v virtualnem. Koncept svetovnega spleta lahko razumemo tudi kot sistem za ustvarjanje, razvrščanje in povezovanje dokumentov, po katerih je zlahka brskati po internetu. A za spletna socialna omrežja velja, da ponujajo nekaj več in da so predvsem plod povezovanja posameznikov, ki na ta način zadovoljujejo določene potrebe. Rezultati obeh fokusnih skupin so bili zelo podobni, a vendar so se v nekaterih segmentih razlikovali. Na koncu sem rezultate ene in druge skupine primerjala ter zaključila z ugotovitvijo, da so psihološke potrebe obeh v večini enake. S pomočjo analize pridobljenih podatkov sem na primeru uporabe Facebooka potrdila tudi Katzevo teorijo zadovoljevanja potreb, ki temelji na petih predpostavkah. V sklepnem delu sem podala še svoje razmišljanje o morebitnem dolgoročnem vplivu na mlajše generacije, ki najbolj množično uporabljajo to spletno socialno omrežje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: potrebe, zadovoljevanje potreb, množični mediji, internet, splet 2.0, spletna skupnost, spletno socialno omrežje, Facebook
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 349; Prenosov: 0

9.
Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen
Sanja Lucija Pečnik, 2013

Opis: V doktorski disertaciji z naslovom »Zadovoljstvo pacientov v zobozdravstvu kot sociomedicinski fenomen« obravnavamo zaznave pacientov v zvezi z zobozdravstveno oskrbo in ugotavljamo, kateri izmed preučevanih dejavnikov ima odločujoč vpliv na zadovoljstvo stomatoloških pacientov. Podrobno evalviramo, kako pacienti ocenjujejo zadovoljujočo zobozdravstveno oskrbo in čemu dajejo največji pomen. Zanima nas, ali je zanje ključna zobozdravnikova strokovnost, njegova osebnost ali zobozdravniška organiziranost. Hkrati ugotavljamo, kako na raven njihovega zadovoljstva in na razbremenitev strahu pred zobozdravniškimi posegi vplivata vljudnost in ustrezna komunikacija zobozdravnika. Nadalje analiziramo vpliv stroškov za zobozdravstveno oskrbo na raven zadovoljstva uporabnikov in iščemo odgovor na vprašanje, ali obstaja povezava med vrsto zobozdravstvenih težav, zaradi katerih pacienti sploh iščejo pomoč zobozdravnika in njihovo oceno zadovoljstva z zobozdravstvom. Ugotavljamo tudi, kakšno je zadovoljstvo anketirancev glede na tip izvajalca zobozdravstvenih storitev (javno zobozdravstvo v zdravstvenih domovih, javno zobozdravstvo s koncesijo in čisto zasebništvo oziroma samoplačniško zobozdravstvo) približno dvajset let po uvedbi privatizacije na področju zobozdravstva. Merski instrumenti, ki smo jih uporabili, so mednarodni, standardizirani vprašalniki o zadovoljstvu ter so specifični za zobozdravstveno področje in omogočajo primerljivost aktualnosti spoznanj o naravi in dejavnikih, ki vplivajo na raven zadovoljstva pacientov z zobozdravstvom. Na podlagi analize dejavnikov, ki so se izkazali kot pomembnejši dejavniki za zadovoljstvo in na podlagi preverjene kolinearnosti smo izdelali model, ki je zajemal tako vidike profesionalnosti in sposobnosti zaposlenih, tehnično dovršenost in opremljenost, odnos zaposlenih, upoštevaje prijaznost, uslužnost individualno pozornost, razlago postopkov, dostopnost, komunikacijo, prilagodljivost, odzivnost, zanesljivost, zaupanje, ugled in kredibilnost kot tudi vpliv okolja in izkušenj z drugimi ponudniki. Rezultati kažejo, da so s skupno oceno zadovoljstva v zadnjih dvanajstih mesecih najmočneje pozitivno korelirale strokovnost zobozdravnikov, sočutnost, čas, ki ga namenijo pacientom, razlaga postopkov zdravljenja, prijazno vzdušje in odprava bolečin oziroma brezbolečinsko delo. Negativno pa so vplivali dostopnost zobozdravnika zunaj delovnega časa, seznanjenost z zadnjimi kliničnimi dosežki ter izobrazba anketirancev. Rezultati, ki so nas najbolj presenetili, se nanašajo na zadovoljstvo anketirancev z različnimi tipi izvajalcev zobozdravniških storitev približno dvajset let po uvedbi privatizacije v zdravstvu. V nasprotju z do zdaj narejenimi študijami smo namreč ugotovili, da so anketiranci najbolj zadovoljni z zobozdravniki v zdravstvenih domovih, sledijo pa jim samoplačniški zobozdravniki oziroma koncesionarji, med katerimi ni bilo pomembnih razlik.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: storitve, komunikacija, strah, zadovoljstvo, zobozdravstvo, zdravstvena dejavnost, zobozdravstvena dejavnost, zobozdravnikova strokovnost, osebnost
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 369; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

10.
Odnos Slovencev do različnih vprašanj priseljevanja v našo državo
Marko Rihtaršič, 2012

Opis: V svoji diplomski nalogi predstavljam nekatere poglede in probleme v zvezi s priseljevanjem, tako v našo državo kot tudi širše, v EU. Po osamosvojitvi Slovenije smo sprejeli tudi prve zakone o migracijski politiki. Ko smo bili sprejeti v EU, smo postali še bolj zanimivi za vzhodnoevropske in neevropske imigrante kot tranzitna država, za priseljence z Balkana pa še vedno kot ciljna država. Po statističnih podatkih je bil tako leta 2010 vsak osmi prebivalec Slovenije rojen izven naše države. Večina priseljencev je prišla k nam iz ekonomskih razlogov. Tudi v svetu so se razmere spremenile. Če gledamo s stališča raziskovalnega vprašanja diplomske naloge – ali dajejo priseljenci pozitivni doprinos v družbi - je v bolj demokratičnih in multikulturnih družbah pred pojavom krize pretežno veljalo, da je njihov doprinos pozitiven. Po pojavu recesije pa se ta odnos spreminja v bolj odklonilnega. Odnos do priseljencev v Sloveniji smo analizirali s pomočjo podatkov Evropske družboslovne raziskave, izvedene v Sloveniji v letu 2008, ki kaže po vsej verjetnosti bolj optimistične rezultate odgovorov, kot bi jih dobili danes. Analize kažejo na manjše tipične razlike v odnosu do priseljencev glede na starost anketiranca, izobrazbo in državo, v kateri je rojen. Te rezultate – torej mnenja prebivalcev Slovenije – sem primerjal z izkušnjami priseljencev v Slovenijo. Kvalitativna raziskava je bila izvedena s štirimi priseljenci – dvema iz dežel bivše Jugoslavije, enim iz EU (Irske) in osebo iz Južne Amerike. Njihove izkušnje s Slovenijo in Slovenci so pozitivne, Slovence ocenjujejo kot strpen narod. Naj ekonomska kriza tega ne spremeni.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: priseljenci, migracije, migracijska politika, tolerantnost, Slovenija
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 359; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh