161. |
162. |
163. |
164. |
165. |
166. |
167. |
168. |
169. Pristojnosti zakonodajalca v slovenski pravni ureditviLaura Seferaj, 2019 Opis: Načelo demokratičnosti je eno izmed temeljnih ustavnih načel, na kateri sloni sodobna demokratična država. Sodobne demokracije temeljijo na načelu ljudske suverenosti, na podlagi katerega je nosilec suverene oblasti lahko samo ljudstvo. Iz načela ljudske suverenosti izhaja tudi načelo demokratične države. Sodobna demokracija se udejanja predvsem kot posredna demokracija, ki je vzpostavljena z volitvami. Gre za parlamentarno demokracijo, v kateri sprejema temeljne odločitve v družbi predstavniško telo (parlament) kot tisti državni organ, ki predstavlja ljudstvo kot celoto in deluje v njegovem imenu. Ta organ v okviru svojih pristojnosti opravlja zakonodajno funkcijo, kot eno izmed najpomembnejših funkcij. V Republiki Sloveniji predstavniško telo predstavlja Državni zbor. V prvem delu diplomskega dela je predstavljen zgodovinski razvoj in idejni koncept načela delitve oblasti in sistema organizacije oblasti v Republiki Sloveniji. Ta vidik je osvetljen tako z zgodovinskega kot primerjalnega stališča. Osrednji del naloge obsega opredelitev Državnega zbora kot predstavniškega telesa v Republiki Sloveniji. Diplomsko delo opredeljuje pristojnosti zakonodajalca v slovenski pravni ureditvi, pri čemer se podrobneje osredotoča na zakonodajno funkcijo državnega zbora kot poglavitnega zakonodajnega državnega organa v Republiki Sloveniji. V okviru poglobljene opredelitve zakonodajne funkcije Državnega zbora je v zadnjem delu diplomskega dela opravljena primerjalna analiza zakonodajnega delovanja poslancev Državnega zbora v šestem (2011-2014) in sedmem mandatnem obdobju (2014-2018) Republike Slovenije.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 16.07.2019; Ogledov: 2253; Prenosov: 253
 Celotno besedilo (885,94 KB) |
170. Varstvo človekovih pravic v postsovjetskih družbahNečimer Jan, 2019 Opis: Človekove pravice in temeljne svoboščine skladno s sodobnim razumevanjem demokratične in pravne države ležijo v osrčju vsake družbe, katere temeljni cilj je zagotavljanje blaginje in svobode slehernemu posamezniku. V magistrskem delu je na kratko opisana zgodovina ZSSR, v okviru katere so kronološko predstavljeni ključni dogodki, ki so omogočili vzpon in povzročili padec enega najbolj krutih totalitarnih režimov v novejši zgodovini. Kot kontrast teptanju dostojanstva in svobode posameznikov v ZSSR so v nadaljevanju predstavljeni mehanizmi varstva človekovih pravic, tisti vzpostavljeni na mednarodni ravni ter tisti na ustavni ravni obravnavanih držav. Osrednji del magistrskega dela je primerjava med enaindvajsetimi državami, katerih predhodnice so bile republike ZSSR in satelitske države pod političnim, ekonomskim in ideološkim vplivom le-te. Obravnavane države so na različnih točkah tranzicije, kar se odraža tudi v stopnji varstva človekovih pravic. Za namene tega magistrskega dela je poglavitni razlikovalni element med obravnavanimi državami članstvo v Svetu Evrope. Zaradi dostopnosti statističnih podatkov o številu kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bilo možno med državami članicami SE opraviti kvantitativno primerjavo, medtem ko je bilo med državami članicami SE in tistimi, ki niso članice, primerjavo možno opraviti le na podlagi njihovih veljavnih ustavnih ureditev ter med mehanizmi varstva, ki jih le-te vzpostavljajo. Čeprav imajo vse obravnavane države v ustavna besedila vključene obsežne kataloge človekovih pravic in temeljnih svoboščin, se uresničevanje le-teh v praksi med njimi občutno razlikuje. Namen tega magistrskega dela je jasen prikaz razlik v stopnji varstva človekovih pravic med enaindvajsetimi obravnavanimi postsovjetskimi državami.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: postsocializem, postsocialistična družba
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 2210; Prenosov: 194
Celotno besedilo (2,35 MB) |
