1. Pravo in umetna inteligencaMark Grossman, 2021 Opis: Uporaba umetne inteligence se čedalje bolj širi, posledično pa je tudi njen vstop v vsakodnevno življenje neizogiben. Njen prihod prinaša mnogo dobrega ter neredko vodi napredek in razvoj, hkrati pa je lahko tudi predmet zlorab. Do tega zavedanja je Evropska unija prišla in je v preteklih letih pričela s predzakonodajnimi postopki reguliranja umetne inteligence. Le-tem in novonastalemu Predlogu uredbe o določitvi harmoniziranih pravil o umetni inteligenci magistrsko delo posveča največ pozornosti. Hkrati se ukvarja tudi z vprašanjem, kako bodo revizija sistemov umetne inteligence ter sankcioniranje z zakonodajnimi zahtevami neskladnih ravnanj pripomogli h končnemu cilju etičnega delovanja, ki ne bo posegalo v temeljne pravice posameznikov. Tako so področja regulacije, revizije ter sankcioniranja in odgovornosti tista glavna področja, s katerimi se magistrsko delo ukvarja. Našteti podrazdelki so povezani preko že omenjenega imenovalca etike. Na področju regulacije predvsem raziskujemo, kakšno je trenutno stanje varstva in tudi, ali trenutni ter prihodnji zakonodajni akti upoštevajo etiko kot vodilo pri zakonodajnem postopku in končni regulaciji. Če je zakonodaja nedvomno prvi korak, s katerim se zagotavlja etično ravnanje, je, ko govorimo o umetni inteligenci, izjemnega pomena tudi revizija. V magistrskem delu zajamemo, kako si revizijo predstavlja Evropska unija, hkrati pa ne zanemarimo tudi predstav revizije, ki jih imajo ustvarjalci sistemov umetne inteligence. Delo se tako ukvarja tudi z vprašanjem notranje ter zunanje revizije in z organi, ki naj nad sistemi umetne inteligence bdijo. Zaključimo s poglavjem o sankcioniranju ter odgovornosti, saj se predvsem pri slednji, v povezavi z umetno inteligenco pojavljajo določene posebnosti.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Evropska unija, umetna inteligenca, etika, regulacija, revizija
Objavljeno: 28.01.2022; Ogledov: 1360; Prenosov: 211
 Celotno besedilo (1,00 MB) |
2. E-volitve kot oblika uveljavljanja aktivne volilne praviceJan Kočevar Polak, 2023 Opis: Skozi magistrsko raziskovalno delo smo predstavili e-volitve kot eno izmed oblik uveljavljanja aktivne volilne pravice. Kot enega izmed glavnih problemov in hkrati predmet raziskovanja smo na podlagi pregleda dostopne literature in člankov pogledali in poskušali odgovoriti na vprašanje kako pomembna je volilna udeležba na volitvah v državah, kjer prevladuje sodobna demokracija in ali bi se z uvedbo e volitev v Sloveniji povečala udeležba na volitvah. Glavni cilj uvedbe e-volitev bi bil povečanje volilne udeležbe. Posamezniki imamo v Sloveniji z URS v 43. členu zagotovljeno volilno pravico. Volilna pravica je splošna in enaka. V Republiki Sloveniji imamo vsi državljani svobodno volilno pravico. Aktivna volilna pravica pomeni pravico voliti in daje državljanom in državljankam pravico, da lahko glasujejo na parlamentarnih volitvah za državni zbor, volitvah za predsednika republike in na lokalnih volitvah, ter da na referendumih lahko izrazijo svojo voljo na glasovnici. V teoretičnem delu smo s pomočjo opisne in razlagalne metode predstavili in obrazložili zdajšnje stanje na področju volitev, izvrševanje aktivne volilne pravice, opredelili ključne za in proti uvedbi e-volitev, podali ključne argumente za in proti uvedbi e-volitev in uporabi internetnega glasovanja. V praktičnem delu oz. jedru magistrskega raziskovalnega dela smo pa predstavili internetno glasovanje kot eno izmed oblik e-glasovanja skozi primerjalno analizo od začetka uvedbe e-volitev v Estoniji na podlagi ključnih tabel in grafov. S pomočjo zgodovinske metode smo pa predstavili kronološki pregled oz. genezo dogajanja glede razprave o uvedbi e-volitev in internetnega glasovanja kot eni izmed oblik e-glasovanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je pripraviti predloge in rešitve kako povečati volilno udeležbo z uvedbo e-volitev. Cilji magistrskega raziskovalnega dela so pa predstaviti pomen aktivne volilne pravice in način uresničitve aktivne volilne pravice ter ugotoviti ali so e-volitve lahko komplementarne klasičnemu načinu glasovanja. Pri uvedbi e volitev ne gre za spreminjanje koncepta volitev ampak le za upoštevanje in prilagoditev tehnološkemu napredku v družbi. Uvedba e-volitev bi olajšala izraz volje na glasovnici in oddajo glasovnice za volilne upravičence, ki se na dan volitev oz. referenduma ne morejo udeležiti na klasični način.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: e-volitve, aktivna volilna pravica, internetno glasovanje, Estonija, volilna udeležba
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 260; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Primerjalna analiza med osebnimi poslovnimi sestanki in poslovnimi sestanki z videokonferenčnimi sistemiMarko Jelenc, 2023 Opis: V času, ko je bil svet izpostavljen epidemiji covida-19, so bile skoraj vse organizacije postavljene pred nove izzive, kako v času prepovedi združevanja izpeljati vsakodnevne sestanke, izobraževanja, predstavitve. Videokonferenčni sistemi, ki so bili v času pred epidemijo sicer že v uporabi, so doživeli razcvet. Pojavilo se je veliko novih ponudnikov programske in strojne opreme. Tehnologija spreminja delovne procese in miselnost vodilnih, ki z njeno pomočjo omogočajo prijaznejše in uspešnejše delovno okolje, hkrati pa je zmanjšala potrebo po fizičnih sestankih. Žal nove tehnološke rešitve in spremembe prinesejo tudi negativne posledice, saj vsi zaposleni v organizaciji niso tehnološko vešči, nimajo primerne internetne povezave ali pa preprosto ne zaupajo v tehnologijo in so posledično izpostavljeni stresu. Prav tako tehnologija omogoča vodstvu, da so zaposleni stalno dosegljivi, zaradi česar se nezavedno briše meja med zasebnim in službenim okoljem. Pričujoče magistrsko delo predstavlja prednosti in slabosti videokonferenčnih sistemov ter sprejemanje sodobne tehnologije med zaposlenimi v javni upravi, predvsem pa je bilo z opravljeno anketno raziskavo in intervjujema ugotovljeno, da videokonferenčni sistemi nikakor ne morejo v celoti nadomestiti vseh srečanj iz oči v oči. Rezultati naše raziskave bodo koristili vodilnim managerjem, ki bodo s pomočjo naših ugotovitev lahko dobili informacije, za katere vrste sestankov je uporaba videokonferenčnih sistemov primerna, pri katerih pa se taka uporaba odsvetuje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: videokonferenčni sistem, srečanja iz oči v oči, poslovni sestanki, javni uslužbenci, videokonferenca, uvedba novih tehnologij
Objavljeno: 18.01.2024; Ogledov: 246; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,01 MB) |
