Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Izkustveni vidiki sočutja do sebe
Patricija Kožuh, 2018

Opis: Magistrsko delo raziskuje načine, na katere se sočutje do sebe lahko izraža v izkustvu posameznika, bodisi v preprečevanju ali v lajšanju njegovega trpljenja. Sočutje je opazovano v mnoštvu njegovih izrazov, vedno pa v relaciji do posameznikove občutljivosti do izkustva trpljenja in v tem kvalitete njegovega odnosa do sebe. V ospredju zanimanja so po eni strani tisti procesi v doživljanju sebe in angažiranosti v doživljanju, ki sočutje podpirajo, ter po drugi strani spremembe, ki jih izkustvo sočutja vnaša v način zavedanja in doživljanja sebe. Teoretični del naloge sestavljajo trije vsebinski sklopi. Najprej je prikazan način, na katerega se pojavi sočutje do drugega in v tem izrazi kot motivacijska sila. Sočutje je nato opisano znotraj izkustva budistične kontemplativne tradicije, ki postane tudi pomembna spodbuda raziskovanju in praksam sočutja na Zahodu. Zadnji sklop obravnava pojav sočutja do sebe v mnoštvu izkustvenih vidikov, med njimi tudi v relaciji do načina doživljanja sebe v prisotnosti sočutja in v relaciji do gojenja sočutne prakse, to je v motivaciji in nameri. V raziskavo empiričnem delu naloge so vključene tri udeleženke, ki domačnost in intimnost s svojim doživljanjem gojijo s pomočjo meditacije čuječnosti in preko osebne izkušnje psihoterapevtskega procesa. Raziskava je vodena po pristopu interpretativne fenomenološke analize. Zajema individualno udeležbo kandidatk v 10-dnevnem programu raziskovanja sočutja in kasneje v izvedbi individualnega polstrukturiranega intervjuja. Podatki, zbrani z dnevniki in intervjuji so nato analizirani in predstavljeni preko interpretacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sočutje, odnos do sebe, trpljenje, doživljanje sebe, raziskovanje doživljanja, interpretativna fenomenološka analiza, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

12.
Kognitivno-vedenjski coachnig [!] čustvene inteligence
Primož Rakovec, 2015

Opis: Kognitivno-vedenjski coaching predstavlja enega izmed načinov uporabe kognitivno-vedenjske terapije izven klinične prakse. Ker temelji na osnovnih predpostavkah kognitivno-vedenjske terapije, ocenjujemo, da gre za znanstveno utemeljen in strokoven proces učenja klienta kako izboljšati učinkovitost v vsakodnevnem življenju. V magistrski nalogi raziskujemo, ali je kognitivno-vedenjski coaching tudi učinkovit proces učenja veščin čustvene inteligence. V teoretičnem delu s pomočjo podatkov, zbranih v strokovni literaturi, najprej opišemo kognitivno-vedenjsko terapijo in coaching kot izvorno podlago kognitivno-vedenjskega coachinga. V nadaljevanju predstavimo strukturo in modele kognitivno-vedenjskega coachinga in modela čustvene inteligence. V zadnjem delu teoretičnega dela magistrske naloge opišemo uporabo tehnik kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje posameznih veščin čustvene inteligence, opisanih v Bar-Onovem modelu čustvene inteligence. Izpostavimo tudi odnos med klientom in coachem kot zelo pomembnim predpogojem uspešnosti procesa učenja in možne ovire na strani klienta, ki se lahko pojavijo v procesu učenja. V empiričnem delu naloge predstavljamo rezultate, zbrane s polstrukturiranim intervjujem. Rezultati predstavljajo odgovore šestih klientk, ki so se udeležile kognitivno-vedenjskega coachinga čustvene inteligence. Analiza predstavljenih rezultatov je podlaga za odgovore na zastavljeno raziskovalno vprašanje in podvprašanji, ki so potrdili našo domnevo, da je učinkovitost kognitivno-vedenjskega coachinga za učenje veščin čustvene inteligence visoka, da je klientu v pomoč pri prepoznavi negativnih nezdravih čustev in pri razvijanju racionalnih vedenjskih vzorcev.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kognitivno-vedenjska terapija, psihično nasilje, tehnike, učinkovitost, coaching, učenje, čustvena inteligenca
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1049; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (893,75 KB)

13.
Metoda "voice dialogue" v psihoterapevtski praksi
Sonja Gorup-Špenko, 2015

Opis: Deskriptivna in fenomenološka raziskovalna naloga s pomočjo analize strokovne literature predstavlja psihoterapevtsko metodo »voice dialogue«. Na kratko je opisana kronologija nastajanja metode od poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja dalje, v nadaljevanju pa je terminološka in konceptualna predstavitev teorije metode psihologija zavestnega jaza, kot sta jo poimenovala utemeljitelja metode, dr. Sidra Stone in dr. Hal Stone. Naloga primerja koncepte in posamezne pojme psihologije zavestnega jaza s podobnimi psihološkimi koncepti analitične psihologije C. G. Junga. V poglavju o energijskih vidikih selfa in terapevtovem držanju energetskega prostora so na kratko dodane razlage sodobne nevroznanosti: D. Siegelova odnosna nevrobiologija, pomembna za razumevanje pojma terapevtovo energetsko držanje prostora za self, ter nevrofiziologija stresa, ki je pomembna za razumevanje psihoterapevtskega dela z implicitnimi (nezavednimi–telesnimi) spomini. V nalogi so predstavljene tudi možnosti uporabe metode »voice dialogue« za terapevtsko delo, povezano s spiritualnimi vidiki in delo s sanjami. Na utemeljitelja metode »voice dialogue« in nastanek psihologije zavestnega jaza je imela najpomembnejši vpliv analitična psihologija Carla Gustava Junga, zato so v drugem delu predstavljeni psihološki pojmi, ki jih je utemeljil Jung, kot so: kolektivno nezavedno, arhetipi, kompleksi, sebstvo (self), ego, persona in senca, individuacija ... Izpostavljena sta odnos med duhovnim jedrom sebstvom (self) in osebnostjo (ego) ter pomen duhovnega vidika za življenje posameznika, kot ga je razumel Jung. Na koncu poglavja je oblikovana primerjalna tabela pojmov analitične psihologije in psihologije zavestnega jaza. Tretji empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo sekundarnega gradiva, to je analizo dnevniških zapisov klientov o doživljanju metode »voice dialogue«, zbranih med psihoterapevtskim delom s sedmimi klienti. Izbrane so kode, ki pojasnjujejo doživljanje uporabljenih posameznih elementov metode »voice dialogue« skozi različne faze terapevtskega procesa.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: voice dialogue, psihologija zavestnega jaza, delujoči jaz, proces zavestnega jaza, primarni self, odtujeni self, energetska indukcija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 849; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

14.
Spoprijemanje s stresom pri osebah s kroničnimi vnetnimi črevesnimi boleznimi
Tina Župan, 2017

Opis: Kronične vnetne črevesne bolezni (KVČB) so trajna vnetna obolenja prebavnega trakta, predvsem črevesja. Pri nastanku, nihanju in poslabšanju bolezni ima veliko vlogo stres. Zato je zelo pomembna posameznikova sposobnost za spoprijemanje s stresnimi dogodki. Spoprijemanje s stresom je definirano kot stalen trud za spreminjanje kognitivnih in vedenjskih načinov za obvladovanje specifičnih zunanjih in/ali notranjih zahtev, ki so ocenjene kot take, ki so posamezniku v breme ali celo presegajo njegove spretnosti. Spoprijemanje lahko raziskujemo na ravni mikro- in makrostrategij. Tujih raziskav na to temo je veliko, vendar v Sloveniji še ni bilo izvedene nobene takšne. V teoretičnem delu magistrske naloge sta predstavljeni temi KVČB in spoprijemanja s stresom, empirični del pa se ukvarja z načinom spoprijemanja s stresom, ki se ga poslužujejo osebe s KVČB v slovenskem prostoru. V ta namen je uporabljena metoda kvantitativne raziskave, natančneje »Ways of Coping Questionnaire«. V raziskavo sta za namene primerjave zajeta dva vzorca, poleg skupine oseb s KVČB še skupina oseb brez KVČB. V empiričnem delu so nadalje predstavljeni zbrani rezultati: osebe s KVČB kot strategije za spoprijemanje s stresom uporabljajo predvsem načrtovano reševanje problema, pozitivno prevrednotenje in iskanje socialne podpore. Več uporabljajo problemsko osredotočenih strategij. Mikrostrategije in makrostrategije, ki jih uporabljajo osebe s KVČB, se glede na pogostost rabe ne razlikujejo od strategij, ki jih uporabljajo osebe brez KVČB. Izjema je le pozitivno prevrednotenje, ki se ga statistično pomembno v večji meri poslužujejo osebe brez KVČB. Pridobljeni rezultati se ujemajo z nekaterimi tujimi raziskavami. Ugotovitve te magistrske naloge ponujajo teoretično in praktično izhodišče za nadaljnje raziskave in terapevtske implikacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kronične bolezni, vnetne črevesne bolezni, stres, strategije, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 760; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh