Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrsko delo raziskuje načine, na katere se sočutje do sebe lahko izraža v izkustvu posameznika, bodisi v preprečevanju ali v lajšanju njegovega trpljenja. Sočutje je opazovano v mnoštvu njegovih izrazov, vedno pa v relaciji do posameznikove občutljivosti do izkustva trpljenja in v tem kvalitete njegovega odnosa do sebe. V ospredju zanimanja so po eni strani tisti procesi v doživljanju sebe in angažiranosti v doživljanju, ki sočutje podpirajo, ter po drugi strani spremembe, ki jih izkustvo sočutja vnaša v način zavedanja in doživljanja sebe. Teoretični del naloge sestavljajo trije vsebinski sklopi. Najprej je prikazan način, na katerega se pojavi sočutje do drugega in v tem izrazi kot motivacijska sila. Sočutje je nato opisano znotraj izkustva budistične kontemplativne tradicije, ki postane tudi pomembna spodbuda raziskovanju in praksam sočutja na Zahodu. Zadnji sklop obravnava pojav sočutja do sebe v mnoštvu izkustvenih vidikov, med njimi tudi v relaciji do načina doživljanja sebe v prisotnosti sočutja in v relaciji do gojenja sočutne prakse, to je v motivaciji in nameri. V raziskavo empiričnem delu naloge so vključene tri udeleženke, ki domačnost in intimnost s svojim doživljanjem gojijo s pomočjo meditacije čuječnosti in preko osebne izkušnje psihoterapevtskega procesa. Raziskava je vodena po pristopu interpretativne fenomenološke analize. Zajema individualno udeležbo kandidatk v 10-dnevnem programu raziskovanja sočutja in kasneje v izvedbi individualnega polstrukturiranega intervjuja. Podatki, zbrani z dnevniki in intervjuji so nato analizirani in predstavljeni preko interpretacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: sočutje, odnos do sebe, trpljenje, doživljanje sebe, raziskovanje doživljanja, interpretativna fenomenološka analiza, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 920; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,39 MB)

Opis: Deskriptivna in fenomenološka raziskovalna naloga s pomočjo analize strokovne literature predstavlja psihoterapevtsko metodo »voice dialogue«. Na kratko je opisana kronologija nastajanja metode od poznih 70-ih letih prejšnjega stoletja dalje, v nadaljevanju pa je terminološka in konceptualna predstavitev teorije metode psihologija zavestnega jaza, kot sta jo poimenovala utemeljitelja metode, dr. Sidra Stone in dr. Hal Stone. Naloga primerja koncepte in posamezne pojme psihologije zavestnega jaza s podobnimi psihološkimi koncepti analitične psihologije C. G. Junga. V poglavju o energijskih vidikih selfa in terapevtovem držanju energetskega prostora so na kratko dodane razlage sodobne nevroznanosti: D. Siegelova odnosna nevrobiologija, pomembna za razumevanje pojma terapevtovo energetsko držanje prostora za self, ter nevrofiziologija stresa, ki je pomembna za razumevanje psihoterapevtskega dela z implicitnimi (nezavednimi–telesnimi) spomini. V nalogi so predstavljene tudi možnosti uporabe metode »voice dialogue« za terapevtsko delo, povezano s spiritualnimi vidiki in delo s sanjami. Na utemeljitelja metode »voice dialogue« in nastanek psihologije zavestnega jaza je imela najpomembnejši vpliv analitična psihologija Carla Gustava Junga, zato so v drugem delu predstavljeni psihološki pojmi, ki jih je utemeljil Jung, kot so: kolektivno nezavedno, arhetipi, kompleksi, sebstvo (self), ego, persona in senca, individuacija ... Izpostavljena sta odnos med duhovnim jedrom sebstvom (self) in osebnostjo (ego) ter pomen duhovnega vidika za življenje posameznika, kot ga je razumel Jung. Na koncu poglavja je oblikovana primerjalna tabela pojmov analitične psihologije in psihologije zavestnega jaza. Tretji empirični del vsebuje kvalitativno raziskavo sekundarnega gradiva, to je analizo dnevniških zapisov klientov o doživljanju metode »voice dialogue«, zbranih med psihoterapevtskim delom s sedmimi klienti. Izbrane so kode, ki pojasnjujejo doživljanje uporabljenih posameznih elementov metode »voice dialogue« skozi različne faze terapevtskega procesa.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: voice dialogue, psihologija zavestnega jaza, delujoči jaz, proces zavestnega jaza, primarni self, odtujeni self, energetska indukcija, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 849; Prenosov: 64
Celotno besedilo (1,60 MB)