21. Elektronsko izobraževanje v Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakseKatja Horvat, 2021 Opis: V magistrskem delu je predstavljeno elektronsko izobraževanje v širšem smislu in preneseno na Ministrstvo za obrambo kot primer dobre prakse. Izhajajoč iz osebnih izkušenj pri dosedanjem delu na področju uporabe elektronskega izobraževanja, smo v magistrskem delu analizirali številne primarne in sekundarne vire, izvedli analizo delovanja e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo, izvedli primerjavo med različnimi koncepti e-izobraževanja, predstavili potencialne učinkovitosti za uvedbo in uporabo e-izobraževanja za potrebe javne uprave ter izvedli empirično raziskavo o ustreznosti in uporabnosti e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo. V teoretičnem delu smo opisali zgodovinski razvoj, temeljne pojme, značilnosti, predstavili lastnosti in oblike e-izobraževanja. Osvetlili smo tudi vrste in oblike sodobnega e-izobraževanja, ki so se pojavile skozi njegovo evolucijo. E-izobraževanje ima svoje posebnosti, zato smo v nadaljevanju usmerili raziskovanje na formalno urejenost e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in izpostavili prednosti njegove uvedbe na ministrstvo. Osrednja tema magistrskega dela je Elektronsko izobraževanje na Ministrstvu za obrambo kot primer dobre prakse, ki trenutno predstavlja zmogljivost na področju vojaškega izobraževanja in usposabljanja na Ministrstvu za obrambo. Zaradi tega smo v raziskovalnem delu magistrskega dela analizirali uveden sistem e-izobraževanja na Ministrstvu za obrambo in ga primerjali z drugimi podobnimi sistemi v okviru javne uprave. Prav tako smo iskali prednosti ter slabosti uporabe omenjenega sistema za potrebe usposabljanja zaposlenih v celotnem obrambnem sistemu predvsem v vsebinskem in tehničnem segmentu. Prikazati smo želeli, da sistem e-izobraževanja omogoča posodobitve v smislu izobraževalnih vsebin v zelo kratkem času in na drugi strani pa sistem omogoča uporabo velikemu število uporabnikov brez finančnih posledic za Ministrstvo za obrambo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: e-izobraževanje, informacijsko-komunikacijska tehnologija, kombinirano izobraževanje, samoizobraževanje, javna uprava
Objavljeno: 11.07.2022; Ogledov: 705; Prenosov: 104
 Celotno besedilo (3,30 MB) |
22. Motiviranje za delo policistov in pogled javnosti na njihovo deloAlen Ferš, 2021 Opis: Dandanes je motiviranost zaposlenih zelo na preizkušnji. V diplomski nalogi smo v prvem delu raziskovali različne dejavnike, ki vplivajo na motivacijo zaposlenih v policiji in v grobem veljajo tako za celotni javni sektor kot za zasebni sektor. Zastavili smo si raziskovalno vprašanje: »Ali so pri motiviranju zaposlenih še rezerve in katere so?« in ga obdelali z več zornih kotov. Zaključili smo, da je za pozitivno naravnano motivacijo v prvi vrsti odgovoren vodja enote in vsi vodje nad njim. Za motivacijo s strani vodje pa mora imeti le-ta osebnostne lastnosti, strokovno znanje s področja, ki ga vodi, in biti mora spoštljiv do zaposlenih. Če vodja teh znanj na različnih področjih ne premore, je tudi na njem samem, da dela na tem, tako da bodo tudi njegovi zaposleni to opazili in cenili. V drugem delu smo analizirali dosedanje javnomnenjske raziskave o delu policije. Iz raziskav izhaja, da policija dela pretežno dobro, da pa so kot tudi povsod drugod mnenja in pogledi posameznikov na delo policije različni, odvisni predvsem od izkušenj s policijo in postopki policistov. Velik vpliv na javno mnenje predstavljajo tudi mediji in kako zna policija svoje delo in prizadevanja predstaviti javnosti
Najdeno v: osebi
Ključne besede: policija, motiviranje, vodja, javnost, zaposleni
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 596; Prenosov: 53
Celotno besedilo (987,89 KB) |
23. Vpliv Covid-19 epidemije na finančne pomoči v kmetijstvu Republike SlovenijeVeronika Jenc, 2021 Opis: Zagotavljanje in ohranjanje ustrezne finančne likvidnosti posameznikov in podjetij je predpogoj za uspešno premagovanje krizne situacije. Vpliv učinka epidemije Covid-19 na stanje v kmetijstvu je velik, zato je Republika Slovenija sprejela vrsto ukrepov za zajezitev širjenja novega korona virusa in sploščevanje epidemiološke krivulje. V največji meri se okrevanje kmetijsko-gospodarskega področja izvaja preko finančne pomoči. Finančna pomoč v času krize omogoča, da se zagotovi stabilnost delovanja. Namenjena je reševanju težav in ne izvajanju nekih novih zastavljenih ciljev. Magistrsko delo povzema ukrepe finančne pomoči sprejetih za omilitev posledic epidemije COVID-19 v kmetijstvu v letu 2020. Sprejeti ukrepi so tako predstavljali nabor pomoči z usmeritvijo, da se čim prej z jasnimi, specifičnimi cilji in čim večjo zajeto populacijo upravičencev, zagotovi omilitev posledic epidemije. Nujni ukrepi pomoči so tako sledili načelu varovanja zdravja in življenja ljudi ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. Ukrepi pomoči so morali biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa nagla. Izvedena analiza je pokazala, da je bilo v letu 2020 sprejetih devet ukrepov pomoči na področju kmetijstva, ki so omogočili premagovanje težav v zvezi z izpadom dohodka kot posledice epidemije COVID-19, katerih plačnik je bila ARSKTRP. Rezultati analize so še pokazali, da je bilo v skupnem znesku porabljenih le slabih 60 odstotkov namenskih finančnih sredstev. Vendar splošno gledano bi vzrok za manjšo porabo sredstev od predvidene lahko pripisali ali slabemu izračunu predlagatelja predpisa ali pa prestrogim razpisnim pogojem, na katere se vlagatelji niso (z)mogli odzvati. Na koncu bi lahko tudi rekli, da so rezultati uspešnosti poslovanja kmetijskega sektorja pomembnejši kot samo črpanje sredstev, vendar višja poraba razpoložljivih namenskih finančnih sredstev bolj pripomore k uspešnejšemu okrevanju kmetijske dejavnosti za posledicami vpliva epidemije COVID-19.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kmetijstvo, COVID-19, epidemija, finančna pomoč, deljeno upravljanje, poraba finančnih sredstev
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 606; Prenosov: 63
Celotno besedilo (875,40 KB) |
24. Zamenjava tujega vozniškega dovoljenja za slovensko vozniško dovoljenjePolona Letnar, 2021 Opis: Razvite države si močno prizadevajo, da bi število smrtnih žrtev približali stopnji nič, zato veliko vlagajo v vse dejavnike, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu. Najpomembnejši dejavnik je človek, ki mu je treba nuditi kakovostno usposabljanje in vzgojo pri pridobivanju vozniškega dovoljenja. Kakovostno usposabljanje je treba zagotoviti tudi v primerih, ko voznik zamenja svoje prometno okolje. Namen magistrskega dela je predstaviti postopek zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko. Postopek zamenjave tujega vozniškega dovoljenja za slovensko predstavljamo z dveh vidikov, in sicer najprej preučimo teoretična izhodišča, ki izhajajo iz zakonodaje države, ki mora biti usklajena z evropskimi direktivami, ter drugi del, kjer prikazujemo določene ugotovitve na praktičnem delu vozniškega izpita, ki ga opravljajo osebe, ki želijo zamenjati tuje vozniško dovoljenje za slovensko. S pregledom zakonodaje, regulacije in smernic na področju zamenjave tujih vozniških dovoljenj ugotavljamo, da imamo evropske države do neke mere poenoten pristop k priznavanju dovoljenj, njihovi zamenjavi ter pogojem za zamenjavo. Eden od pogojev za zamenjavo je pri državah, ki nimajo sklenjenih sporazumov, opravljanje praktičnega dela izpita, v nekaterih pa je predpisano tudi opravljanje praktičnega usposabljanja z določenim minimalnim številom učnih ur, kar ne velja za Slovenijo, čeprav bi bilo smiselno, glede na rezultate naše raziskave.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prometna varnost, zamenjava vozniškega dovoljenja, tujci, praktični del vozniškega izpita, praktični del usposabljanja kandidatov za voznike
Objavljeno: 25.08.2022; Ogledov: 992; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,64 MB) |
25. Plačni sistem v slovenski policiji in vpliv plačnih anomalij na zadovoljstvo vodstvenih delavcevJan Zavodnik, 2021 Opis: Plačni sistem v slovenski policiji ne obstaja kot samostojni sistem. Kot tak je le besedna zveza, čeprav je v resnici to plačni istem javnih uslužbencev. Z uporabo opisne, razlagalne in normativne metode sem proučil dostopno literaturo in podatke, jih ustrezno ovrednotil ter njihove ugotovitve zapisal. Poslužil sem se tudi zgodovinske metode z raziskavo preteklih plačnih sistemov ter empirične metode z uporabo ankete, katere rezultati so bili skrbno obdelani s statističnim programom ter opisno razloženi. V magistrskem delu predstavljam bistvene elemente plačnega sistema javnih uslužbencev in ugotavljam, da dejanski plačni sistem v policiji vzpostavlja zakon v povezavi s kolektivnimi pogodbami ter dogovori in sporazumi med vladno in sindikalno stranjo. Ravno tako ugotavljam, da so dogovori, z namenom odpravljanja anomalij, privedli do stanja plačnih anomalij, v katerem je razvrednoten položaj vodij ter posledično stanje vpliva na dokončno zrušenje kariernega sistema. Hkrati pa se je pričelo obdobje, v katerem je zelo oteženo pridobivanje novih kadrov za vodstvene delavce. Plačni sistem v slovenski policiji je v današnjem času razvrednotil plačilo dela vodstvenih delavcev v policiji in s tem hote ali nehote vplival na zadovoljstvo zaposlenih ter posledično deloval na njihovo motiviranost. Skozi raziskavo zadovoljstva vodstvenih delavcev sem ugotovil, da kar 63 % zaposlenih vodij v policiji ni zadovoljnih s plačnim sistemom. Rezultati in ugotovitve raziskave bodo tako služili organizaciji, kot je policija, ki bo lahko z implementacijo ukrepov za uravnoteženje kariernega sistema poskrbela za zadovoljstvo svojih vodij ter hkrati pripomogla pri zmanjševanju vplivov na rušenje organizacijske strukture.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: plačni sistem, karierni sistem, plačne anomalije, vodje, zadovoljstvo
Objavljeno: 30.08.2022; Ogledov: 655; Prenosov: 58
Celotno besedilo (2,29 MB) |
26. Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostihMirko Cvetko, 2022 Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 567; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,38 MB) |
27. Krepitev odpornosti proti stresu na delovnem mestu v občinski upraviAna Jurjevčič, 2022 Opis: Skrb za ohranjanje in izboljševanje zdravja zaposlenih je pomembna z vidika posameznikovega profesionalnega uspeha kot tudi z vidika osebnega uspeha. Zdravi zaposleni so koristni za organizacijo, zato bi morala biti skrb za zdravo in urejeno delovno okolje, v katerem se zaposleni dobro počutijo in krepijo svoje zdravje, v katerem je vzpostavljena dobra komunikacija med vsemi zaposlenimi, in kjer je omogočena ustvarjalnost in spontanost zaposlenih, del vsakdanjih prizadevanj vsake organizacije. Zaposleni na delovnem mestu preživijo vsaj 8 ur na dan, zato je pomembno, da se tam dobro počutijo, s čimer se doseže večje zadovoljstvo, boljša motiviranost, produktivnost in učinkovitost zaposlenih. Zdrava delovna mesta lahko pripomorejo k boljšemu poslovanju organizacije, zato je spodbujanje zdravih delovnih mest smiselno, saj prinaša prednosti tudi za delodajalce. Največ stresnih situacij doživimo ponavadi v svojem delovnem okolju, saj tam preživimo skoraj več časa kot v svojem domačem okolju, zato je tudi pojav stresa na delovnem mestu pogostejši. Stres je sestavni del našega življenja, zato se mu ne moremo povsem izogniti. Pri obvladovanju stresa lahko organizacije pomagajo zaposlenim na način, da uvedejo strategije za spreminjanje delovnega okolja, s katerimi bi zmanjšale jakost stresorjev v delovnem okolju. Z uvedbo promocije zdravja na delovnem mestu, katere bistvo je vključenost vseh zaposlenih v sam proces ter upoštevanje njihovih potreb glede organizacije dela in njihovega delovnega mesta, organizacija lahko izboljša svoje delovanje. Pri izvajanju promocije zdravja na delovnem mestu si organizacije pomagajo z izdelavo programa promocije zdravja na delovnem mestu, ki vsebuje ukrepe/aktivnosti ter način spremljanja in vrednotenje le-tega in na podlagi katerega je mogoče izboljšati zdravje in dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zdravje, stres, organizacija, delovno okolje, delovno mesto, strategije za krepitev odpornosti proti stresu, promocija zdravja na delovnem mestu
Objavljeno: 23.11.2022; Ogledov: 622; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,20 MB) |
28. (Ne)zaupanje v ukrepe digitalizacije in umetno inteligenco pri razvoju javne upraveAlenka Senica, 2022 Opis: Magistrsko delo obravnava pregled stanja digitalizacije s poudarkom na raziskovanju stopnje zaupanja v digitalne storitve in javno upravo. V letu 2020 se je izteklo desetletno obdobje, za katero je Evropska komisija s sprejeto Digitalno agendo napovedala pospešen razvoj informacijskih in komunikacijskih tehnologij. Uresničitev Digitalne agende naj bi vsem državljanom Evrope zagotavljala varno uporabo spletnih storitev, dostopnost do interneta, možnost uporabe spletnih storitev, IKT-storitev, čezmejnih storitev, izboljšanje digitalne pismenosti, razvoj inovacij in novih storitev, povečanje digitalne pismenosti in uporabe e-storitev (e-uprava, e-bančništvo, e-zdravje). Namen magistrskega dela je predstavitev in pomen digitalizacije ter prikaz stanja digitalizacije in stopnje uporabe digitalnih storitev v Sloveniji, v primerjavi z ostalimi državami, članicami Evropske unije. Prvi del raziskovanja obsega pregled in primerjavo stanja digitalizacije na področju povezljivosti, človeškega kapitala, digitalnih javnih storitev, e-uprave, 5G in umetne inteligence. Stanje kazalnikov za Slovenijo se bo primerjalo s stanjem kazalnikov za še štiri izbrane države, članice Evropske unije, in sicer: Dansko, Finsko, Nemčijo in Portugalsko. Prvi del raziskovanja se bo zaključil s povzetki ugotovitev in s primeri dobrih praks, ki bi jih lahko povzela Slovenija, če bi se želela postaviti na zemljevid vodilnih digitalnih držav na svetu. Drugi, osrednji del magistrskega dela zajema anketno raziskavo, v kateri se bo raziskalo povezavo med stopnjo zaupanja uporabnikov v digitalizacijo ter razloge za (ne)uporabo digitalnih javnih storitev. Preverila se bo pogostost uporabe internetnih storitev v povezavi s stopnjo zaupanja v digitalne javne storitve. V zaključnem delu bodo povzeti izsledki rezultatov ankete o stopnji zaupanja v digitalne storitve in uporabo e-uprave. Sledi napoved razvoja digitalizacije v naslednjem desetletju in napoved razvoja 5G, skupaj z varnim in moralno sprejemljivim uvajanjem umetne inteligence v vse dejavnosti javnega in družbenega življenja. Na podlagi raziskovalnega dela bodo na koncu podani koristni predlogi za bolj zaupanja vredno, bolj odprto in na splošno bolj uporabno e-upravo v Sloveniji.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: digitalizacija, e-uprava, javna uprava, digitalne javne storitve, umetna inteligenca, (ne)zaupanje v javno upravo, Digitalna agenda, 5G
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 712; Prenosov: 119
Celotno besedilo (2,17 MB) |
29. Vključujoče delovne okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvuDanijela Kralj, 2022 Opis: Značilnost današnje družbe so kompleksni problemi in izzivi v naravnem okolju in družbenem prostoru. V teh dinamičnih in negotovih razmerah se je zdravstvo razvilo in se razvija kot čedalje bolj kompleksen sistem. Za učinkovitost zdravstvenega sistema, zdravstevnih ustanov, osebja, procesov in procesnih timov že dolgo več ne zadošča tradicionalno razmišljanje in delovanje. Kajti tudi zdravstvo ne more več brez interdisciplinarnega, medpodročnega in vključujočega povezovanja in sodelovanja. V povezavi s tem je vse bolj izrazita potreba po novih poklicnih znanjih in veščinah, pristojnostih in kompetencah ter enakih možnostih za vključujoče medpoklicno sodelovanje. Čeprav je ta pristop v svetu že uveljavljen, v Sloveniji o tem ni prav veliko znanstvenih del. Obravnavana tema Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu s celostnim in povezljivim, integrativnim pristopom ter rezultati teoretičnega in empiričnega dela je zato edinstven in izviren prispevk k nadaljnjemu proučevanju tega modela. Slednji prihaja v času institucionalnih napovedi o velikih spremembah zdravstvenega sistema in povečanju odpornosti po krizi s pandemijo COVID-19. S tem ima pričujoče doktrosko delo še dodano in uporabno (apliaktivno) vrednost. S prevladujočo teorijo normativne integracije, institucionalizacije in socializacije smo omenjeni model eksperimentalno že preizkusili v zdravstvu. Njegov okvir zajema teoretični in empirični del. Ugotovitve poudarjajo pomen vključujočega delovnega okolja za medpoklicno sodelovanje v zdravstvu. Na nov in učinkovitejši način kažejo na tako rekoč še ne povsem odkrit transformacijski potencial, ki z izboljšanjem medpoklicnega sodelovanja hkrati prispeva k večji odpornosti in prilagodljivosti zdravstva v današnjih razmerah visoke negotovosti s tveganji novih bolezni in pandemij ter odklonskih ravnanj ljudi. Na podlagi rezultatov v empiričnem delu raziskovanja smo tako s teoretičnega kot z uporabnega (aplikativnega) vidika potrdili, da pri tej doktorski disertaciji z naslovom Vključujoče delovno okolje za boljše medpoklicno sodelovanje v zdravstvu gre za nov in učinkovitejši pristop k izboljšanju medpoklicnih odnosov v zdravstvu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: komunikacija, medpoklicno sodelovanje, vključujoče delovne okolje, vključujoče vodenje, vključujoča organizacijska klima
Objavljeno: 12.01.2023; Ogledov: 684; Prenosov: 83
Celotno besedilo (2,81 MB) |
30. Pridobivanje državljanstva v Republiki Sloveniji z izredno naturalizacijo iz gospodarskih razlogovDuna Puh, 2022 Opis: Državljanstvo se odraža kot pripadnost in povezanost določene osebe z državo, ta vez pa je lahko različnih oblik. Državljanstvo se v Republiki Sloveniji lahko pridobi po rodu, z redno naturalizacijo ali z izredno naturalizacijo, če je sprejem osebe v državljanstvo v interesu države. Eden izmed možnih razlogov je gospodarski interes, ki pa je v slovenskem sistemu opredeljen bolj opisno, saj Slovenija ne ponuja konkretnega programa za podelitev državljanstva na podlagi investicije, kakor to ponujajo nekatere druge države članice Evropske unije. Z deskriptivno metodo opišemo slovenske zahteve in postopke pridobitve državljanstva z izredno naturalizacijo, predvsem z uporabo pravnih virov, z analitično metodo pa za poglobljeno raziskavo tega področja opravimo primerjalno analizo Irske in Cipra, saj sta to dve primerljivi državi znotraj Evropske unije. Program podelitve državljanstva na podlagi investicije na Cipru je zanimiv, ker nazorno predstavlja možna tveganja in pomen učinkovitega nadzora nad njimi ter posledice njihovega slabega obvladovanja (ukinitev programa), medtem ko ima Irska uveljavljen program podelitve dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi investicije in lahko predstavlja dober zgled Sloveniji. Na koncu na podlagi ugotovitev podamo predloge sprememb oziroma izboljšav, ki bi jih Slovenija lahko naredila na tem področju, saj menimo, da bi z uvedbo podobnega programa, kakor ga ponuja Irska, lahko pripomogla h gospodarskemu razvoju države zaradi prihodkov iz naslova tujih investicij.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: državljanstvo, izredna naturalizacija, gospodarski razlogi, tuje investicije, program CBI, program RBI, državljanstvo EU
Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,41 MB) |
