Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Za enega od pomembnih zdravstveni, socialni in družbeno–ekonomski problem se je izkazala možganska kap. Ta v Sloveniji prizadene kar 10 ljudi dnevno, kar predstavlja 4000 ljudi letno. Pogostost možganska kap (MK) se s staranjem prebivalstva povečuje, s tem pa tudi potreba po rehabilitacijski obravnavi. Kljub razvoju medicine predstavlja MK pogost vzrok umrljivosti ter najpomembnejši vzrok zmanjšanja telesnih funkcij. Okrevanje po MK je dolgotrajno. Najhitreje poteka v prvih 3 mesecih, traja pa lahko tudi več let. Odvisno je predvsem od velikosti in mesta možganske okvare. Ena najpogostejših posledic MK so zmanjšane gibalne sposobnosti. Izboljšamo jih lahko z redno, intenzivno in dolgotrajno fizioterapevtsko obravnavo. Ta je naporna tako za paciente kot terapevte, težava pa je tudi v premajhnem številu fizioterapevtov. Za eno od učinkovitih rešitev se je izkazala rehabilitacija z roboti. Ti se namreč ne utrudijo in so v veliko pomoč pri vadbi. Glede na primerjavo robotsko asistirane rehabilitacije s konvencionalno rehabilitacijo smo ugotovili, da je robotsko asistirana rehabilitacija primerljivo učinkovita s konvencionalno rehabilitacijo, v nekaterih primerih celo učinkovitejša. Zaključili smo, da je robotsko asistirana rehabilitacija učinkovita metoda pri pacientih po MK, zlasti pri tistih, ki so utrpeli izrazitejše okvare. Seveda pa ima tudi robotika svoje slabosti. To sta težja dostopnost tehnologije in visok investicijski strošek. Opozoriti je potrebno, da imajo raziskave zmerno do nizko kakovost dokazov; predvsem zaradi heterogenosti vzorcev preiskovancev ter uporabe nestandardiziranih metod obravnave je primerjava rezultatov močno otežena. V prihodnje svetujemo izvedbo visokokakovostnih randomiziranih raziskav o produktivnosti, učinkovitosti ter o ekonomskih stroških robotsko asistirane rehabilitacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: možganska kap, rehabilitacija, robotika, fizioterapevt
Objavljeno: 14.12.2021; Ogledov: 1221; Prenosov: 154
Celotno besedilo (705,32 KB)

Opis: Možganska kap (MK) je med odraslimi po svetu pogost pojav. Zaradi staranja prebivalstva po vsem svetu se pričakuje, da bo incidenca MK še naraščala. Pri sumu na MK je najpomembnejše prepoznavanje simptomov ter zagotavljanje ustrezne medicinske in zdravniške pomoči. Ob prihodu v bolnišnico lahko začnemo z rehabilitacijo, ko je bolnik izven življenjske ogroženosti. Sodobni rehabilitacijski timi stremijo k metodam, ki po akutnem dogodku znanstveno dokazano spodbudijo nevroplastičnost ter na ta način vodijo v boljšo in/ali hitrejšo rehabilitacijo. Pri rehabilitaciji se poslužujemo tako elektrofizioloških kot nekoliko bolj raziskanih fizioterapevtskih metod. Tako elektrofiziološke kot fizioterapevtske metode se izkažejo za učinkovite. Pomemben vidik pri zagotavljanju kakovostne obravnave bolnika se zdi primerna izbira metode ali kombinacije različnih metod. Na potek rehabilitacije vpliva mnogo dejavnikov, ki so za vsakega posameznika različni. Potrebno je sodelovanje rehabilitacijskega tima, pri čemer se združujejo znanja stroke, kar vodi v individualno prilagojeno izbiro metod rehabilitacije. Z nadaljnjimi znanstvenimi dognanji bi lahko za posameznika določili optimalne smremenljivke določene elektrofiziološke metode ali pa na primer optimizirali število ponovitev določene vaje za moč. V prihodnosti je zato število raziskav in število vključenih preiskovancev ključno za čim boljše spoznavanje dejavnikov, ki bi lahko vplivali na potek rehabilitacije.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: možganska kap, nevroplastičnost, elektrofiziološke metode, fizioterapevtske metode, (nevro)rehabilitacija
Objavljeno: 03.02.2022; Ogledov: 976; Prenosov: 113
Celotno besedilo (576,35 KB)

Opis: Natrganine rotatorne manšete (NRM) so eden izmed najpogostejših vzrokov bolečine v rami. Prevalenca NRM znaša v splošni populaciji 22 %, kar 2/3 pa naj bi bilo asimptomatskih (ASIM). Namen diplomske naloge je pojasniti razlike med SIM in ASIM NRM in izdelati priporočila za pravilno obravnavo pacientov s sumom na NRM. Metode: Diplomska naloga ima obliko pregleda literature. Uporabili smo podatkovne baze NCBI (PubMed), PEDro in Cochrane Library. Rezultati: V splošni populaciji pojavnost ASIM NRM večja od SIM NRM. Poleg tega so za paciente z ASIM NRM značilni prizadetost nedominantne roke, normalna mišična moč in gibljivost, negativen znak utesnitve in velikost natrganine < 1,5 cm. Zdravljenje ni indicirano, svetujemo pa redne kontrolne preglede ter edukacijo o simptomih in dejavnikih tveganja. Uporabnost: Razvrščanje pacientov v tri skupine je uporabno v kliničnem okolju pri izbiri zdravljenja pacientov z NRM. Omejitve: Primanjkuje kakovostnih študij in kliničnih smernic za obravnavo pacientov z NRM.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: natrganina rotatorne manšete, simptomatska, asimptomatska, operativno zdravljenje, konservativno zdravljenje.
Objavljeno: 22.04.2022; Ogledov: 1135; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,09 MB)

Opis: Uvod in namen: Za tendinopatijo patelarnega ligamenta (TPL) je značilna bolečina v sprednjem delu kolenskega sklepa. Najpogostejši vzrok je prekomerno obremenjevanje patelarnega ligamenta v obliki skokov. Prva izbira je konzervativno zdravljenje, pri čemer pa učinkovitost številnih fizioterapevtskih metod in tehnik ni povsem znana. Metode: Diplomska naloga temelji na sistematičnem pregledu literature, pridobljene s pomočjo elektronskih baz podatkov PubMed in PEDro. Rezultati: V analizo smo vključili 22 raziskav. Ugotovili smo zanesljive dokaze o učinkovitosti kinezioterapije pri zdravljenju TPL. Visokokakovostnih študij, ki bi potrdile učinkovitost uporabe ortoz, globinskih udarnih valov, infiltracijo zdravilnih učinkovin (s trombociti bogato plazmo, avtologne krvi in insulinu podobnem rastnem faktorju), dry needlinga, perkutane elektrolize in gliceril trinitrata, ni. Uporabnost: V sklopu fizioterapevtske obravnave pacientov s TPL priporočamo izvajanje kinezioterapije, ki vključuje izometrično, izotonično in pliometrično vadbo ter športno specifično vadbo. Omejitve: Ugotovitve večina raziskav temeljijo na majhnem vzorcu preiskovancev in kratkem trajanju študije, zato zanesljivih smernic ni mogoče oblikovati.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: patelarna tendinopatija, fizioterapija, učinkovitost
Objavljeno: 21.06.2022; Ogledov: 1063; Prenosov: 159
Celotno besedilo (661,49 KB)

Opis: Zvin gležnja (ZG) je ena pogostejših poškodb lokomotornega sistema, ki lahko prizadene tako splošno kot športno populacijo. Pri ZG obstaja velika stopnja tveganja za ponovitev poškodbe, neustrezna rehabilitacija pa lahko vodi v kronični ZG ali kronično nestabilnost gležnja (KNG). Za postavitev diagnoze sta potrebna anamneza in klinični pregled, potrdimo pa jo s pomočjo slikovne diagnostike. Pri kliničnem pregledu opazujemo posameznikov vzorec hoje, telesne asimetrije, prisotnost otekline in hematoma ter morebitne deformacije. Ocenimo aktivno in pasivno gibljivost sklepa, testiranja mišične moči pa v akutni fazi ne izvajamo. Z namenom izključitve morebitnega zloma v klinični pregled vključimo vprašalnik Ottawa. Pri fizioterapevtski obravnavi ZG se v akutni fazi osredotočimo na zmanjšanje bolečine in otekline, izboljšanje obsega gibljivosti ter ohranjanje mišične moči in funkcije. V kronični fazi pa je glavni cilj rehabilitacije izboljšanje obsega gibljivosti in funkcije sklepa ter zmanjšanje nestabilnosti. V prvi vrsti se odločamo za konzervativno zdravljenje, ki vključuje zgodnjo mobilizacijo, nesteroidna protivnetna zdravila za lajšanje bolečin in izvajanje fizioterapije. Operativno zdravljenje je indicirano ob kontinuiranih simptomih in hudi nestabilnosti gležnja. Zaradi heterogenih smernic za fizioterapevtsko obravnavo ZG smo se odločili raziskati učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik. Ugotovili smo, da nimamo visokokakovostnih študij, ki bi natančno potrdile učinkovitost fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi ZG. V klinični praksi se še vedno uporabljajo metode in tehnike, ki niso znanstveno podprte, med katere spadajo imobilizacija, laserska terapija, ultrazvok in električna stimulacija. Na osnovi predstavljenih rezultatov ugotavljamo, da so učinkovite fizioterapevtske metode in tehnike za zdravljenje ZG kinezioterapija, uporaba zunanje opore, manualna terapija in metoda RICE, kot podporna metoda ostalim. Pri zdravljenju kroničnih ZG pa sta to kinezioterapija in manualna terapija. Glavni namen diplomske naloge je predstavitev kakovostnih smernic za fizioterapevtsko obravnavo pacientov z akutnim in kroničnim ZG.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Akutni zvin gležnja, kronični zvin gležnja, anatomija gležnja, biomehanika gležnja, fizioterapija.
Objavljeno: 05.07.2022; Ogledov: 1165; Prenosov: 158
Celotno besedilo (894,22 KB)