Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod in namen: Ultrasonografska (US) preiskava je uporabna metoda za oceno disfunkcije trebušne prepone (TP). Namen magistrske naloge je izračun normativnih vrednosti za debelino in gibanje TP, primerjava rezultatov z že objavljenimi ter izračun napovednih dejavnikov za debelino in gibanje TP. Metode: Na zdravih preiskovancih smo opravili meritve spirometrije, nosnega inspiratornega pritiska (MNIP) in US preiskavo TP. Normativne vrednosti smo določili kot 5–95 percentil. Za napovedovanje debeline in gibanja TP smo uporabili antropometrične spremenljivke, spirometrijo in MNIP. Rezultati: Vzorec je zajel 156 zdravih preiskovancev. Rezultati kažejo, da imajo moški značilno debelejšo TP (1,8 ± 0,5 proti 1,5 ± 0,4 mm, p < 0,0001; 3,3 ± 1,2 proti 2,8 ± 0,9 mm, p = 0,009), večjo amplitudo (65,0 ± 16,1 proti 52,7 ± 14,9 mm, p < 0,0001) in hitrost (99,7 ± 37,4 proti 84,1 ± 28,5 mm/s, p = 0,003) gibanja TP v primerjavi z ženskami. Indeks telesne mase značilno napove debelino TP (R2 0,388, p < 0,0001; R2 0,159, p < 0,0001), spol (R2 0,252, p < 0,0001) in MNIP (R2 0,252, p = 0,008) pa napovesta gibanje med globokim vdihom. Značilne razlike smo našli tudi med debelino TP z izključeno in vključeno membrano (1,6 proti 2,3, p < 0,0001) ter med najmanjšo in največjo izmerjeno vrednostjo pri naključnih položajih sonde (1,4 proti 2,1 mm med sproščenim izdihom ter 2,3 proti 4,1 mm med globokim vdihom). Uporabnost: V kliničnem okolju za diagnostiko in spremljanje pacientov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ultrasonografija, trebušna prepona, normativne vrednosti, spirometrija
Objavljeno: 23.04.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,94 MB)

Opis: Poškodba SKV je pogosta ortopedska poškodba, katere incidenca se kljub preventivnim programom povečuje, zaradi pogostosti pa se v zdravstveni stroki pojavlja želja po hitrejšem in cenejšem načinu diagnosticiranja poškodbe. Namen diplomske naloge je bil pregledati literaturo o diagnostični vrednosti kliničnih testov pri sumu na poškodbo SKV. Cilj naloge je bil ugotoviti občutljivost, specifičnost, diagnostično zanesljivost ter pozitivno in negativno napovedno vrednost nekaterih najpogosteje uporabljenih kliničnih testov pri sumu na poškodbo SKV (Lachmanov test, sprednji predalčni test, pivot shift test in lever sign test) in rezultate primerjati z zlatim standardom (MR in diagnostična artroskopija). Na osnovi predhodnega pregleda literature smo si zastavili hipotezo H1, ki pravi, da imajo klinični testi pri sumu na poškodbo SKV visoko diagnostično zanesljivost, in hipotezo H2, ki pravi, da so rezultati testov, izvedenih med anestezijo, boljši od rezultatov, dobljenih pri testiranju zavestnega pacienta. V pregled je vključenih 12 študij, po pregledu katerih lahko delno potrdimo hipotezo H1, saj imajo testi pri enostavnejših primerih poškodb visoko diagnostično zanesljivost, manj zanesljivi pa so pri akutnih poškodbah, kjer bolečina in oteklina omejujeta izvedbo kliničnih testov, ter pri kompleksnih poškodbah, kjer je poškodovanih več sosednjih struktur in izolirano testiranje SKV ni zadostno. Glede na študije lahko potrdimo hipotezo H2, saj so vse primerjave testiranja pri zavesti in med anestezijo imele boljše rezultate v prid testiranju med anestezijo. Prednost testiranja med anestezijo se pokaže predvsem v tem, da pri močni fleksiji kolena pacient testiranja ne omejuje z mišičnimi kontrakcijami, ki bi jih sprožila bolečina. Kljub temu da so testi poznani in uveljavljeni, pa primanjkuje študij, ki bi definirale situacije, kjer bi jih lahko opolnomočili za diagnosticiranje poškodbe SKV. Take študije bi obsegale definirane statistične parametre testov, poenotene vključitvene in izključitvene kriterije ter demografsko reprezentativen vzorec.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Sprednja križna vez, poškodba, diagnostična vrednost, klinično testiranje, slikovna diagnostika.
Objavljeno: 21.05.2024; Ogledov: 2; Prenosov: 0
Celotno besedilo (833,75 KB)