Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Motivacijski čimbenici obrazovanja odraslih u Republici Hrvatskoj
Ines Mihalj, 2020

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 384; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

2.
3.
4.
5.
Model socialnega marketinga pri reševanju problemov v partnerskem odnosu
Nataša Demšar Pečak, 2014

Najdeno v: osebi
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 479; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

6.
Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti
Marija Turnšek Mikačić, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): V 21. stoletju se je povpraševanje na trgu dela usmerilo od tistih, ki imajo znanje in izkušnje k tistim, ki se nenehno učijo. Varnost delovnega mesta p ostaja vedno manj pomembna in jo nadomešča cilj: zaposljivost . V raziskavi je opisan potencial osebnega kariernega načrta. Za uresničitev potenciala nove kariere posameznik razvija nove pristojnosti za upravljanje sebe in kariere. Namen: Namen raziskave je spoznati učinek izobraževanja o kariernem načrtu, ki bo kvantitativno in kvalitativno empirično preverjen. Izobraževanje o osebnem kariernem načrtu (neodvisna spremenljivka) je osnovano na lastnem modelu, pri katerem smo testirali odnos udeležencev do k ariere, porast njihove samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti (odvisne spremenljivke). Z družuje zasnove in uporabo čustvenih, intelektualnih in socialnih virov posameznika. Kot cilj raziskave smo izmerili dejavnike, ki vplivajo na občutek osebne odlič nosti udeležencev izobraževanja in izdelave kariernega načrta v primerjavi s tistimi, ki se niso karierno izobraževali. Metoda: Opravili smo empirično kvantitativno in kvalitativno analizo rezultatov kariernega izobraževanja. Pri kvalitativni analizi je b ilo e mpirično gradivo , zbrano v obliki petih skupin esejev, ki so jih napisali udeleženci izobraževanja . Kvalitativna raziskava je študija analize 20 esejev. Imeli smo 5 fokusnih skupin po štiri osebe. Postavili smo paradigmatski model in oblikovali končno teorijo. Pri kvantitativni analizi smo z vprašalnikom zbrali podatke na vzorcu 272 udeležencev izobraževanja in vzorcu 273 neudeležencev izobraževanja. Testirali smo veljavnost in zanesljivost vprašalnika ter njegovo interno konsistentnost. Za analizo pos ameznih trditev smo uporabili deskriptivno statistično metodo s frekvenčno porazdelitvijo. Z bivariantno analizo smo v korelacijski matriki testirali linearno povezanost posameznih parov spremenljivk. Spearmanov koeficient korelacije % je za vsak par pokaz al, ali med njima obstaja povezanost. Pri preverjanju razlik med obema skupinama smo uporabili t - test za neodvisne vzorce. S faktorsko analizo smo ugotavljali, ali se zveze med opazovanimi spremenljivkami (ali kazalniki) lahko pojasnijo z manjšim številom posredno opazovanih spremenljivk ali kazalnikov. Primernost podatkov za faktorsko analizo smo preverili s Kaiser - Meyer - Olkinovim testom ( KMO ) in Bartlettovim testom . Rezultati: Skupina udeležencev izobraževanja ima višje vrednosti M = od 3, 55 do 4, 53 pri kazalnikih vseh treh odvisnih spremenljivk v primerjavi s skupino neudeležencev izobraževanja M = od 2, 29 do 3,38 . Bivariantna analiza kaže pri udeležencih izobraževanja na sredn je močno pozitivno povezanost med odnosom do kariere in samopodobo (Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,465), srednje močno povezanost med odnosom do kariere in zaznavanjem osebne odličnosti (Spearmanov korelacijski koeficient % je 0,340) in zelo moč no pozitivno povezanost med samopodobo in zaznavanjem osebne odličnosti ( Spe armanov korelacijski koeficient % je 0,65) . S t - testom smo preverjali, če se aritmetičn e sredin e M obeh skupin za vse tri spremenljivke med seboj statistično pomembno razlikujeta : Pri udeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M > 4,03. Pri neudeležencih izobraževanja je pri vseh treh odvisnih spremenljivkah: M < 2, 8 4 . Na osnovi rezultatov lahko potrdimo vse tri hipoteze, ki smo jih postavili na začetku razi skave. Organizacija: Ugotovitve raziskave bodo uporabne v kariernem menedžmentu kot procesu planiranja in pri oblikovanju napredovanja posameznikov znotraj organizacije v skladu s potrebami organizacije in željami, možnostmi, znanjem, spretnostmi ter spos obnostmi posameznika. Družba: Ljudje, ki bodo izdelali osebni karierni načrt , bodo v večji meri sposobni skrbeti za svojo zaposljivost. Ugotovitve disertacije bodo praktično uporabne tudi za lažje zaposlovanje v primeru brezposelnosti . S kariernim izobra ževanjem ter izdelavo kariernega in poslovnega načrta bodo brezposelni hitreje na šli ustrezno obliko dela s samozaposlitvijo . Na drugi strani pa pomaga zaposlenim, da se izognejo kariernemu prelomu , ki vodi v brezposelnost in ga nadomestijo z načrtovanim k ariernim prehodom , ki ponuja različne vzorce karier. Originalnost: Karierni načrt kot gradnik osebne odličnosti zgrajen na podlagi modela kariernega izobraževanja z vgrajenimi elementi nevrolingvističnega programiranja, potrjenimi v okviru najnovejših raz iskav nevroznanosti, predstavlja novost in še ne dovolj raziskano področje. Raziskava predstavlja izvirni prispevek in daje nova spoznanja, temelječa na rezultatih raziskav, ki opozarjajo na nove paradigme razumevanja kariere in pomena njenega načrtovanja kot motiva odličnosti. Za karierno načrtovanje smo za razvoj in dosego osebne odličnosti uporabili nevrolingvistično programiranje, ki se je izkazalo kot učinkovito orodje. Udeleženci izobraževanja so prevzeli nadzor nad svojim življenjem, pridobili visok o stopnjo samozaupanja in samozavesti ter zaznali svojo osebno odličnost. Omejitve raziskave: V raziskavi smo se omejili na raziskovanje vpliva kariernega izobraževanja na odnos do kariere, porast samozavesti in zaznavanje osebne odličnosti udeležencev in neudeležencev konkretnega izobraževanja. Nismo raziskovali razvoja njihove prihodnje kariere. Prav tako nismo raziskovali poslovne uspešnosti izobraževancev po zaključku izobraževanja. Nadaljnje raziskovanje: Potencialnim raziskovalcem podajamo predlog e nadaljnjega raziskovanja na tem področju: Spremljanje razvoja prihodnje kariere udeležencev kariernega izobraževanja z metodo kvalitativne analize. Modeliranje njihovega ravnanja z orodji nevrolingvističnega programiranja bi pokazalo vrsto veščin, na kat erih je lahko osnovan sistem kariernega izobraževanja zaposlenih na vseh nivojih v podjetjih.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: izobraževanje, kariera, načrtovanje, odličnost, prelom, zaposljivost, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 527; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

7.
Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraževanja za turizem v Sloveniji
Marija Ovsenik, 2013

Opis: V delu z naslovom Identifikacija gradnikov optimalnega organizacijskega modela izobraţevanja za Turizem v Sloveniji je končni spoznavni in analitični cilj identifikacija gradnikov razvoja kompetentnega modela za izobraţevanje na področju turizma v Sloveniji. Pri tem je pomemben cilj umeščanje gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem v mednarodno okolje, ker je turizem po svojem načinu delovanja izrazito m ednarodno in globa lno usmerjen. Uvodni del je namenjen zavestni notranji in zunanji refleksiji področja turizma, ki se nadaljuje v analitično pripravo teoretičnih izhodišč za identifikacijo gradnikov strukturiranega kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem. Poglavit na os identifikacije gradnikov celovitega kompetentnega modela izobraţevanja za turizem izhaja iz potrebe po notranje - kroţno - refleksivnem delovanju posameznika v izobraţevalnem modelu za turizem, institucionalnem pojmovanju izobraţevanja, ki se izraţa v zu nanje - refleksivnem modelu delovanja izobraţevalnih inštitucij za turizem in v funkcionalno - praktični interakciji posameznika in inštitucij turističnega gospodarstva pri razvoju inovativnih p otencialov na področju turizma. Prevlado akademsko - funkcionalne re šitve na področju izobraţevanja za turizem, ki zanemarja nivojsko strukturirano izobraţevanje, lahko pojasnimo z dejstvom, da se v njej ujamejo tri racionalnosti: zavestna racionalizacija zunanjega okolja, kjer prevladuje pogled izobraţevalne inštitucije n a ustvarjanje novega znanja, racionalizacija na ravni uporabnega znanja brez sodelovanja drugih deleţnikov v izobraţevalnem procesu in zunanje usmerjanje motivov socialnega akterja za inovacijsko delovanje v zunanjem okolju. V zadnjih dvajsetih letih so se na področju izobraţevanja zgodile spremembe, ki so izpostavile nasprotujoče si interese deleţnikov v procesu izobraţevanja za turizem. Na področju turizma se razvijajo teţnje po razvoju kompleksnih in kakovostnih storitev, ki lahko nastanejo samo ob neneh ni krepitvi inovacijskega potenciala storitev za turizem. Ključna je ugotovitev, da je na področju izobraţevanja za turizem potrebno razviti kompetentni model, ki socialnega akterja aktivno vključuje v izobraţevalni proces in pri tem upošteva njegovo zaves tno - refleksijo, racionalno - refleksijo in ponotranjeno motivacijo za reševanje kompleksnih projektov na razl ičnih ravneh področja turizma. Drugi del je metodološki in je namenjen identifikaciji gradnikov kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, ki je nivojsko strukturiran, ki je dvorazseţnosten, saj vključuje aktivno vlogo socialnega akterja pri racionalizaciji praktičnega znanja in krepitvi inovacijskega potenciala pri razvoju lastnih kompetenc ter vlogo inštitucij za izobraţevanje za turizem v tem procesu. Pojasnujemo učinek, ki ga ima zaznava socialnega akterja na njegov poloţaj v kompetentnem modelu izobraţevanja za turizem. Ta učinek lahko enačimo z motivacijsko osjo in kot učinek pripadnosti nekemu izobraţevalnem u okolju (spominsko - sledna os). Ugotovili smo, da je kompetentnost na področju turizma kompleksna razseţnost, tako z vidika svoje dualne strukture in delovanja in z vidika nivojske strukturiranosti. Bistveno je, da izmed ii sebe sorazmerno nepovezanih virov dejavnosti oblikuje sistem, ki im a natanko opredeljen cilj. (Moţina et al. , 1998, str. 20) Nove teorije, ki temeljijo na teoriji strukturiranosti, odkrivajo nove razseţnosti in nove ravni razslojevanja področja izobraţevanja za turizem. Hkrati pa predvsem v zapletenosti empirične operacio nalizacije teh konceptov, še posebej na visoko specializirani ravni, lahko iščemo razloge za vztrajanje pri klasičnih konceptih izobraţevanja, ki se pogosto izraţajo v izrazito funkcionalnem ali izrazito akademskem pristopu k pridobivanju kompetenc na podr očju turizma. Na področju izobraţevanja imamo tako paradoksalni poloţaj, ko sam predmet analize zahteva konstrukcijo vse bolj kompleksne strukturne spremenljivke, ki upošteva dvojno naravo strukturiranega izobraţevalnega procesa za turizem, trend razvoja t urizma, ki ga opisujeta predvsem uporaba kvantitativnih metod in standardizacija kompetenc, pa zahteva vse manj kompleksno spremenljivko. Učinek umestitve je tako v veliki večini empiričnih analiz izmerjen le s spremenljivko razvitosti kompetenc, ki meri s amo potencialni poloţaj socialnega akterja na trgu dela. Pri tem moramo vzročnost razlik razumeti predvsem kot spominsko - sledno in ne kot motivacijsko, oziroma gledati na socialnega akterja, kot pripadnika različnih nivojev izobraţevanja znotraj nivojske s trukturira nosti izobraţevanja za turizem. Na organizacijsko - kulturni razseţnosti, ki sledi spominskim sledem preteklega delovanja kompetentnega modela za izobraţevanje za turizem, zaznavamo dvojno strukturo delovanja, ki razlikuje med zavestno refleksijo z unanjega okolja na ravni izobraţevalne inštitucije in notranje zavestno refleksijo notranjega okolja na ravni razvitosti kompetenc socialnega akterja. Na osnovi Giddensove teorije strukturiranosti pojasnjujemo dimenzije organizacijsko - kulturne razseţnosti kompetentnega modela izobraţevanja za turizem na podr očju Slovenije. Tretji sklepni del je namenjen empiričnemu opazovanju dvojnega načina delovanja nivojsko strukturiranega nivojskega modela za izobraţevanje na nivoju srednjega, višjega, visokega in magistrskega izobraţevanja. Splošna ugotovitev je, da socialni akter ne zaznava nivojske strukturiranosti študija na visokošolski ravni, za katero je značilna odsotnost zavestne, racionalne in motivacijske refleksije na tem nivoju izobraţevanja. Organizaci jsko - kulturno okolje v Sloveniji na področju izobraţevanja za turizem daje prednost praktičnim, funkcionalnim načinom pridobivanja kompetenc na višji in na magistrski ravni študija. Zaradi nivojskih sprememb, ki jih v študij vnašajo bolonjska načela izobra ţevanja, se kompetence ne realizirajo na visokošolski ravni študija ampak na magistrski ravni. Taka rešitev zahteva sistematičen pregled in spremembo kompetentnosti modela za izobraţevanje, ki po eni strani povečuje kompleksnost kompetentnega sistema za iz obraţevanje, po drugi strani pa zmanjšuje moţnosti racionalizacije kompetenc, ki temeljijo na aktivnem raziskovalnem pristopu k analizi področja izobraţevanja za turizem. Iz tega sledi, da je v slovenskem prostoru močan potencial za podporo razvoju kompete ntnega modela na visokošolski ravni izobraţevanja, ki pa zaradi prevladujočega klasičnega modela izobraţevanja in vzporedno nastajajočega funkcionalnega modela izobraţevanja ne omogoča nivojsko - strukturirane rac ionalizacije znanja za turizem.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: turistično okolje, izobraževanje, turizem, izobraževalni modeli, Slovenija, disertacije
Objavljeno: 23.07.2021; Ogledov: 353; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,76 MB)

8.
Model dejavnikov stresa v izobraževalni inštituciji
Magda Lužar, 2014

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV) : Živimo v obdobju, ko se vse nenehno spreminja, pritiski so vedno večji in prisotni ter delujejo stresno. Meja dovzetnosti za stres in meja obvladljivosti stresa se od posameznika do posameznika razlikuje. Določena obremenitev po meni za nekoga izziv, pri nekom pa enaka obremenitev lahko ogroţa dobro počutje in njegovo samozavest. Na kvaliteto življenja vsakega posameznika pomembno vpliva način, kako se le - ta sooča s stresom. Stres ima negativne posledice za posameznika in inštitucijo ter sistem kot celoto, ker slabo vpliva na kakovost dela, na zdravje posameznika in posledično na "zdravje" organizacije. Zanima nas , kolikšno breme (majhno, srednje, veliko) doţivljajo v izobraţevalni inštituciji pedagoški delavci, zaradi dejavnikov tveganja, povezanih z negativnimi posledicami. Sprašujemo se , katera so najbolj obremenjujoča področja tveganja za poklicni stres pri vseh anketiranih pedagoških delavcih. V nadaljevanju nas zanima, katere negativne pojave pedagoški delavci doživljajo kot najvišje ocenjeno tveganje. Namen: V teoretičnem delu je namen naloge preučiti ugotovitve in dognanja o: stresu, dejavnikih stresa, posledicah stresa, razširjenosti stresa, spoprijemanju s stresom ter vplivu d ejavnikov na kakovost delovnega življenja. V empiričnem delu naše raziskave je namen ugotoviti področja dejavnikov tveganja za nastanek poklicnega stresa pri anketiranih pedagoških delavcih, ki delajo v izobraževalni inštituciji in poučujejo dijake in štud ente ter odrasle slušatelje različnih smeri. Da je poslovanje v izobraževalni inštituciji uspešno in kvalitetno, je v največji moţni meri odvisno od vsakega posameznega zaposlenega. Način soočanja posameznika s stresom lahko vpliva na kvaliteto njegovega ţ ivljenja. Cilj magistrske naloge je izdelati model dejavnikov tveganja za stres in seznaniti vodstvo ter zaposlene o raziskavi in rezultate ustrezno predstaviti in podati svoje mnenje. Metoda: Naloga zajema v teoretičnem delu pregled domače in tuje literature ter povzemanje tujih in domačih avtorjev. V empiričnem delu naloge smo pridobili podatke s pomočjo anketnega vprašalnika in le - te analizirali s statističnimi metodami. Uporabili smo deskriptivno statistiko, korelacijske teste in binarno logistično regresijo. Rezultati: Z raziskavo ugotavljamo 17 pomembnih področij tveganj, povezanih z negativnimi posledicami stresa. Ugotavljamo, da so anketirani v 14 dejavnikih tveganja za nastanek stresa malo obremenjeni, srednjo obremenjenost doživljajo na področjih: vloga in odgovornost v organizaciji, vsebin a dela in razvoj poklicne kariere. Negativna pojava: absentizem in izgorelost doživljajo anketirani kot najvišje tveganje. Z rezultati lahko potrdimo, da anketirani stres doživljajo v manjši meri in zato kvaliteta njihovega življenja ni okrnjena . Organizacija: Rezultate raziskave lahko vodstvo uporabi v nadaljevanju kot predloge za izboljšanje situacije in pri snovanju ukrepov za zmanjšanje dejavniko v tveganja za nastanek stresa . Na podlagi modela lahko vodstvo v nadaljevanju pripravi ukrepe, ki bi zmanjšali tiste dejavnike tveganja za poklicni stres, katere pedagoški delavci doživljajo kot najbolj obremenjujoče. Družba: Menimo, da je na podlagi rezultatov izdelan model dejavnikov stresa lahko uporaben tudi v drugih organizacijah saj je stres povsod prisoten. V primeru, da bodo rezultati raziskave upoštevani v inštituciji, bo imelo to pozitiven vpliv na okolje in družbo. Neobremenjenost zaposlenih bo vidna v boljši kvaliteti življenja posameznika in uspešnosti organizacije. Originalnost: Originalnost raziskave je v opravljeni raziskavi v izobraţevalni inštituciji med 154 pedagoškimi delavci, s katero smo ugotavljali obremenjenost posameznih anketirancev , zaradi kategorij ali področji dejavnikov tveganj za poklicni stres. V omenjeni inštituciji še nismo zasledili primerljive raziskave. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: V raziskavo so bili vključeni pedagoški delavci v izobraţevalni inštituciji. V nadaljevanju bi bila potrebna raziskava na področju absentizma in izgorelosti v organizaciji, glede na določeno časovno obdobje.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stres, dejavniki stresa, posledice stresa, kakovost življenja, vsebina dela, vloga in odgovornost, razvoj kariere, absentizem, izgorelost, pedagoški delavci, izobraževalna inštitucija, magistrske naloge
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 329; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

9.
Vpliv motivacije na zadovoljstvo zaposlenih
Andreja Kušar, 2015

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kako motivacija vpliva na zadovoljstvo zaposlenih in kako zaposlene spodbuditi k čim večji delovni motivaciji? Namen: Namen raziskave je bil s pomočjo intervjuja in anketnega vprašalnika ugotoviti, kako motivacija vpliva na zadovoljstvo zaposlenih na del ovnem mestu. Metoda : V nalogi sta uporabljen i tako kvalitativn a kot tudi kvantitativn a metod a , saj je bilo intervjuvanih pet oseb, med njimi dve vodji in trije zaposlen i v r azličnih organizacijah, hkrati je bil sestavljen in izveden t udi anketni vprašalni k, ki je bil razdeljen med naključno izbrane zaposlene osebe različnih poklicev, različne starost i in različnega spola . Vprašanja iz intervjuja so odprtega tipa % inte r vju vanec je s svojimi besedami oblikoval odgovor. Grafično in opisno so predstavljeni tudi rezultati ankete , ki so zaradi lažje interpretacije prikazani v odstotkih . Pri potrjevanju hipotez so odgovori n a določena vprašanja analizirani s pomočjo R - Commanderja , in sicer je narejen izračun Pearsonovega HI - kvadrata. N arejena je tudi tabelarično - kontingen t na primerjav a med različnimi spremenljivkami (spol, starost, i zobrazba in določeno vprašanje). Rezultati : Na podlagi rezultatov raziskave je bilo ugotovljeno , kako so zaposleni motivirani pri svojem delu in kakšne načine motiviranja uporabljajo vodje za sv oje podrejene. V nalogi so predstavljeni rezultati oziroma spoznanja, kateri demotivatorji so najbolj prisotni na delovnem mestu, kako pomembna je samomotivacija in kdo na delovnem mestu zaposlene najbolj motivira. Razisk ava obsega tudi prikaz modela vplivnih dejavnikov na motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih, iz katerega lahko prav tako razberemo, da nematerialni dejavniki bolj vplivajo na motivacijo kot materialni dejavniki. Organizacija: Raziskava bo vodilnim pomagala razumeti, kako pomembno vlogo imajo pri motivaciji svojih podrejenih in kako zelo je pomembno, da so vodje tudi sami motivirani. Družba: Raziskava bo pomagala družbi pri poznavanju dejstva, kako zelo pomembna je motivacija tako na delovnem mestu kot tudi v zasebnem življenju. Pomembno je, da smo najprej motivirani sami, šele nato lahko motiviramo druge. Pri tem je najpomembnejša samomotivacija, ki jo posameznik lahko zazna kot notranjo t ežnjo oziroma kot notranji pulz (npr. uporaba pozitivnih misli, razgibavanje, postavitev osebnih predmetov v delovnem prostoru, urejen delovni prostor, neodlašanje z delom, postavitev lastnih ciljev in vztrajanje pri doseganju le - teh ...). Originalnost: Originalnost raziskave je v navedbi, da nematerialni dejavniki bolj motivirajo zaposlene kot materialni dejavniki, kar je v nasprotju s prepričanjem različnih znanstvenikov s področja motivacije. Posebnost raziskave je tudi v izvirnosti osnovne ideje, vsebine in metode. Rezultati štu dije prispevajo k znanju in razumevanju pomena motivacije na delovnem mestu ter s tem pojmom povezanim zadovoljstvom. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Izbran i vodj i in zaposlen i so bili intervjuvani po vnap rej določenih vprašanjih . Ena izmed omejitev je tudi časovna določ e nost, saj s o bili vodji in zaposlen i intervjuvani v točno določenem času (sedaj) in ne za nazaj. Pri anketnem vprašalniku predstavlja omejitev dejstvo, da so naključno izbrani zaposleni odgovarjali na točno določena vprašanja v točno določenem času.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: motivacija, dejavniki motiviranja, demotivatorji, motivacija zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, samomotivacija
Objavljeno: 19.08.2021; Ogledov: 417; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

10.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh