1. Učinkovitost inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v SlovenijiKatarina Draksler, 2016 Abstract: Namen magistrskega dela je analizirati delo inšpekcijskih služb na področju okolja in prostora v Sloveniji ter izdelati predloge za njihovo boljšo učinkovitost. V Sloveniji so postopki pridobivanja dovoljenj na področju okolja in prostora predolgi, ker Agencija RS za okolje (ARSO) ne upošteva zakonsko določenih rokov za izdajo dovoljenj. To je razvidno iz kršitev, ki jih zaznavajo inšpekcijske službe. Inšpekcija za okolje in prostor še nima posebnega pravnega okvira za svoje delovanje, ampak so njene pristojnosti razdrobljene med več pravnih aktov. Za ponazoritev učinkovitosti inšpekcijskih služb za okolje in prostor v Sloveniji so v magistrskem delu podani kazalniki učinkovitosti, ki zajemajo stroškovno učinkovitost, rešenost zadev in pravilnost odločitev v rešenih zadevah. Poleg tega je bila izvedena tudi analiza avstrijskega in italijanskega inšpekcijskega sistema. Na podlagi analize in intervjujev z inšpektorji Inšpektorata RS za okolje in prostor so podani predlogi za izboljšanje učinkovitosti. Predlog, ki bi ga bilo treba odobriti v najkrajšem možnem času, je, da bi dali inšpektorjem večja pooblastila za kaznovanje kršiteljev.
Found in: osebi
Keywords: inšpekcijske službe, nadzor, varstvo okolja, okoljska zakonodaja, industrijsko onesnaževanje, ravnanje z odpadki, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 17.08.2017; Views: 3882; Downloads: 180
 Fulltext (1,27 MB) |
2. Uspešnost EU pri izvajanju mednarodnih zavez na področju varstva zraka s poudarkom na zmanjševanju emisij toplogrednih plinovDavid Kranjc, 2016 Abstract: V magistrskem delu obravnavam uspešnost Evropske unije (EU) pri implementaciji in izvajanju mednarodnih sporazumov na področju podnebnih sprememb. Cilj magistrskega dela je oceniti uspešnost EU pri implementaciji in izvajanju zavez, ki jih je sprejela z mednarodnimi sporazumi o omejevanju onesnaževanja zraka na področju podnebnih sprememb. Uspešnost bom meril s tremi merili. Prvi je prenos mednarodnih zavez v notranji pravni red EU skozi uredbe in direktive, drugi je samo izvajanje zavez v državah članicah in kot zadnji je gibanje (zmanjševanje/povečevanje) emisij polutantov v državah članicah EU. V delu predstavim razvoj pravne ureditve varstva okolja v EU skozi ustanovitvene pogodbe in položaj mednarodnih okoljskih sporazumov v hierarhiji prava EU. Pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti iz leta 1957 namreč ni vsebovala nobene izrecne določbe o okolju ali njegovem varstvu, šele leta 1987 sprejet Enotni evropski akt je dodal poglavje o varstvu okolja in vzpostavil pravni status varstva okolja s cilji in načeli okoljske politike, ki se je skozi kasnejše reforme pogodb nadgrajevala. V delu obravnavam mednarodne okoljske sporazume s področja varstva zraka, njihova najpomembnejša načela in zaveze, ki jih je tudi EU inkorporirala v svoje notranje pravo. Izpostavim pravilo o medsebojni izravnavi suverenosti, ki je bilo kot prvo mednarodno okoljsko načelo uveljavljeno skozi meddržavno arbitražo Trail Smelter in ne skozi mednarodni okoljski sporazum. Skozi pomembnejše pravne vire varstva zraka v EU sem analiziral uspešnost implementacije in izvajanja obravnavanih pravnih virov v nacionalno pravo držav članic EU. S pomočjo empiričnih podatkov, pridobljenih iz podatkovnih baz Evropske okoljske agencije (EEA), sem analiziral in predstavil gibanje (zmanjšanje/povečanje) emisij polutantov. Tako sem ugotovil, da je EU uspešna pri izvajanju mednarodnih zavez na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
Found in: osebi
Keywords: varstvo zraka, varstvo okolja, emisije, toplogredni plini, mednarodni okoljski sporazumi, Evropska unija, magistrske naloge
Published: 24.08.2017; Views: 4316; Downloads: 195
Fulltext (1,58 MB) |
3. |
4. |
5. Transnacionalno upravljanje s satelitskimi podatki v podporo implementacije Pariškega sporazumaMaja Stanišič, 2022 Abstract: V magistrskem delu smo raziskali, ali mednarodna ureditev satelitskih podatkov omogoča ali pa nasprotno ovira učinkovito implementacijo Pariškega sporazuma. S pomočjo deskriptivne, zgodovinske, komparativne in sintetične raziskovalne metode magistrsko delo ugotovi, da so satelitski podatki ključen vir za sistematično merjenje obveznosti Pariškega sporazuma. Tovrstna podpora pa se lahko učinkovito zagotavlja zgolj, če je vzpostavljena enotna politika odprtih satelitskih podatkov. Magistrsko delo ugotovi, da satelitske podatke ureja mednarodno pravo vesolja, ki ne vzpostavlja načela odprte politike podatkov, saj dejavnost deljenja podatkov kategorizira kot prostovoljno obliko mednarodnega sodelovanja. Na drugi strani magistrsko delo ugotovi, da se je normativni razvoj ureditve satelitskih podatkov nadaljeval preko transnacionalne regulatorne mreže, imenovane Skupina za opazovanje Zemlje, znotraj katere so se sprejela GEOSS načela deljenja podatkov. Ugotovili smo, da je Skupina za opazovanje Zemlje učinkovito operacionalizirala načelo prostovoljnega sodelovanja mednarodnega prava vesolja ter poenotila ureditev odprtih politik satelitskih podatkov v podporo Pariškemu sporazumu. Navedeno smo dokazali z analizo normativnih učinkov GEOSS načel deljenja podatkov na mednarodni in nacionalni ravni. Nazadnje je magistrsko delo Skupino za opazovanje Zemlje kategoriziralo kot harmonizacijsko mrežo neformalne mednarodne zakonodaje, s čimer prispeva k razumevanju dinamike modernega transnacionalnega upravljanja na področju satelitskih podatkov.
Found in: osebi
Keywords: Pariški sporazum, transnacionalno pravo, načelo odprte politike satelitskih podatkov, Skupina za opazovanje Zemlje, neformalna mednarodna zakonodaja, harmonizacijske mreže
Published: 14.12.2022; Views: 583; Downloads: 36
Fulltext (1,05 MB) |
