91. Obsoletni predpisi in njihove ustavne poslediceBlaž Marinčič, 2022 Opis: Doktorska disertacija obravnava obsoletne predpise in njihove ustavne posledice. S pomočjo obstoječih ustavnopravnih pojmov se je v doktorski disertaciji zamejilo področje, ki ga zajema obsoletnost predpisa. Po primerjalnopravni metodi se je analiziralo dvainšestdeset držav, vključno s Slovenijo in eno supranacionalno organizacijo ter bilo ugotovljeno, na katerih področjih se pojavljajo obsoletni predpisi, kakšne ustavne posledice imajo, na kakšen način se države soočajo z obsoletnimi predpisi in katere ukrepe uporabljajo. Analizirale so se sodne odločbe najvišjih sodišč glede zadev, kjer so bili posredi obsoletni predpisi. Na podlagi opravljene analize sodnih odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Zveznega ustavnega sodišča Nemčije, Evropskega sodišča za človekove pravice, Sodišča Evropske unije, Vrhovnega sodišča Združenih držav Amerike, Vrhovnega sodišča Republike Palav in Vrhovnega sodišča Indije je bilo ugotovljeno, da obstajajo štirje pristopi, ki jih sodišča uporabljajo pri odločanju v zadevah, kjer se pojavijo obsoletni predpisi. Navedeni štirje pristopi, ki so pokazali, da obstajajo ponavljajoči se vzorci identičnih načinov obrazložitev sodb v omenjenih primerih, so služili kot podlaga za oblikovanje de lege ferenda predlogov. S pomočjo rezultatov opravljene raziskave je doktorska disertacija potrdila, da je pojem obsoletnosti potreben v teoriji prava in ustavnopravni teoriji ter da je ohranjanje obsoletnih predpisov v pravnem sistemu v nasprotju z načeli pravne države in je zato tak predpis tudi v nasprotju z ustavo. Rezultati analize sodnih odločb so pokazali, da lahko tako ustavno sodišče kot tudi zakonodajalec odpravita obsoletni predpis, doktorska disertacija pa je glede navedenega izoblikovala dva specifična ex ante in ex post načina soočanja z obsoletnimi predpisi, kar ustreza rezultatom raziskave. Doktorska disertacija je skozi interpretacijo rezultatov analize več kot dvainsedemdeset primerov, zajetih v oseminšestdesetih sodnih odločbah potrdila, da so učinki obsoletnih predpisov in njihova uporaba protiustavni, ob tem pa se posameznik lahko sklicuje tudi na kršitev človekovih pravic, če se njegovo ravnanje presoja po obsoletnem predpisu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: predpisi, obsoletnost, zastarelost, človekove pravice, ustavna načela
Objavljeno: 19.10.2022; Ogledov: 676; Prenosov: 72
 Celotno besedilo (3,11 MB) |
92. Kodeksi etike pravnih poklicevŠpela Švabelj, 2022 Opis: Etika in morala sta pogosto smatrani kot samoumevni zahtevi pri delovanju vseh posameznikov v sodobni družbi. Ko govorimo o etičnosti posameznika, se predvsem sprašujemo, ali deluje dobro ali deluje zlonamerno. Na podlagi tovrstnega vprašanja se razvija tudi moralnost posameznikovega obnašanja. Ko delujemo kot posamezniki ali kot del neke večje družbe, moramo upoštevati principe, ki nas vodijo v boljše odnose, boljše življenje in boljše življenje v družbi. Zavoljo tega pogosto priskočimo na pomoč ljudem v stiski, pomagamo starejšim pri opravljanju vsakodnevnih opravkov, ponudimo roko nekomu, svoj čas, voljo ali materialne dobrine, zato da bi nekdo lažje zaživel. Vse to delamo, ker smatramo, da je to etično in moralno od nas. Etično z vidika presoje, da želimo dobro, moralno kot skupek naših principov delovanja v dobri luči. Skozi čas so se principi moralnosti oblikovali paralelno z razvojem sodobne družbe. Pa vendar se ljudje pogosto znajdemo na razcepu, ko se vprašamo, ali bo naše dejanje dovolj dobro, če bo nekje pustilo slabe posledice, ali je morda bolje delovati drugače. Napisana in nenapisana pravila ne predvidevajo vseh potencialnih situacij, zaradi česar se zopet znajdemo pred etično dilemo, če želimo delovati dobro ali slabo, če želimo delovati po določenih načelih, kot so na primer krščanska, ali pa enostavno delujemo po prvotnem impulzivnem instinktu, ker se nam to v tistem momentu zdi pravilna odločitev. S tovrstnimi vprašanji se srečujemo tudi pri opravljanju svoje službe, kjer je naše delovanje pogosto pod drobnogledom drugih. Delovno mesto je prostor, kjer se od nas pričakuje ugledno, profesionalno, spoštljivo in vzorno vedenje, zato se naše obnašanje tam prilagodi okolju in družbi in je morda drugačno, kot bi bilo v našem prostem času. Vendar ali bi se obnašali povsem tako, če bi bilo naše delovno mesto v pravnem poklicu, kjer bi se od nas pričakovalo drugačno obnašanje že zaradi določene medijske izpostavljenosti, varovanja uglednosti, kot tudi zaradi zaupanja ljudstva v naše pravično delo? V slednjem primeru so v pomoč kodeksi etike, kateri zajemajo posamezna načela obnašanja pravnih poklicev med opravljanjem njihovega dela kot tudi v zasebnem času, zavoljo varovanja ugleda in ohranjanju zaupanja ljudstva.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: posameznik, etika, pravila, obnašanje, odločanje
Objavljeno: 22.11.2022; Ogledov: 564; Prenosov: 41
Celotno besedilo (587,58 KB) |
93. Kršenje ali zgolj omejevanje človekovih pravic v pandemijiNina Umek, 2022 Opis: Leto 2020 je zaznamovala pandemija smrtno nevarne in hudo nalezljive bolezni covid-19, v kateri se je znašel ves svet. Drţave so se spopadale z različnimi izzivi, a z istim namenom, da bi zaščitile ţivljenje in zdravje prebivalcev. Zatekale so se k različnim ukrepom, s katerimi so ţelele preprečiti širjenje nalezljive bolezni oziroma jo zajeziti. Ti ukrepi pa, kot se je izkazalo, niso bili vedno razumni, potrebni in zakoniti ali celo ustavni. Ne glede na to, da so ustavna sodišča opozarjala na to neustavnost in nezakonitost, je bilo v dveh letih, odkar traja širjenje te nalezljive bolezni, videti, da ne zakonodajalcu ne izvršilni oblasti ni do tega, da bi se kaj spremenilo, popravilo in izboljšalo. Ves svet se zanaša na prehitro razvito in s pogojnim dovoljenjem odobreno gensko terapijo, katere posledic in stranskih učinkov ne pozna še nihče. Obvezno nošenje mask, testiranje, kovidna potrdila in cepljenje, karantene, zapiranje gostinskih obratov, zapiranje javnega ţivljenja, vse to je postalo naš vsakdan, vendar še vedno ni videti ne konca pandemije in ne ukrepov. Človekove pravice so temelj vsake demokratične drţave. Večinoma so urejene ţe v ustavi, v kateri je tudi določeno njihovo uresničevanje in omejevanje. V pravni drţavi ima pomembno vlogo pri zagotavljanju in varovanju človekovih pravic sodna oblast, predvsem ustavna sodišča, ki zagotavljajo, da so zakoni in uredbe, ki jih izdajata zakonodajna in izvršilna oblast, v skladu z ustavo. Raziskava je pokazala, da se človekove pravice ne samo omejujejo, ampak se tudi kršijo tako v Sloveniji kot v Avstriji. Govori se o izrednih razmerah, uporabljajo se izredni predpisi, a izredno stanje ni bilo razglašeno ne v Sloveniji in prav tako ne v Avstriji, čeprav obe ustavi to predvidevata.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: človekove pravice, kršenje človekovih pravic, omejevanje človekovih pravic, uresničevanje človekovih pravic, izredno stanje, pogoj PCT, pogoj 3G
Objavljeno: 15.12.2022; Ogledov: 715; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,07 MB) |
94. Relativnost argumentacije v pravuSebastjan Svete, 2023 Opis: Relativnost argumentacije v pravu je magistrsko delo, v katerem predstavljamo povezavo med argumentacijo v obrazložitvah posamičnih oblastnih aktov in naslovniki, ki jim je ta argumentacija namenjena. Dokazujemo, da odnos med tistim, ki argumentira, in naslovnikom pravne odločitve in argumentacije, ki jo utemeljuje, ni postransko, temveč ključno vprašanje za razumevanje in sprejemanje pravne odločitve in njene utemeljitve. Pri tem se naslanjamo na zglede klasične retorike in kot relevantna sprejemamo razmišljanja Chaima Perelmana. Namen pričujočega dela je oblikovanje tehnike ali metode, ki bi tistemu, ki argumentira, omogočila argumentiranje na način, ki bi bil prilagojen več različnim skupinam naslovnikov tako, da bi jo vsi razumeli in tako mogli sprejeti. V delu sta tako najprej analizirana statičen in dinamičen pogled na pravno argumentacijo, ki jima sledi pregled ravni pravne argumentacije. Med različnimi mogočimi bralci pravne argumentacije so izbrani in opredeljeni naslovniki, ki jih razvrščamo v skupine glede na temeljne skupne lastnosti. Analiziran je vpliv različnih ravni pravne argumentacije na različne skupine naslovnikov, oblikovano polje razumevanja posamezne skupine in skupno polje razumevanja štirih ključnih skupin naslovnikov. Podana je tudi analiza normativnega okvirja pravne argumentacije, ki ji sledi oblikovanje predloga modularnega modela pravne argumentacije. Raziskava je pokazala, da je z razdelitvijo naslovnikov v posamezne skupine način argumentiranja in izbor argumentov treba in mogoče prilagoditi naslovnikom. Analiza vplivov posameznih ravni pravne argumentacije je pokazala, da je to mogoče v določenem zaporedju podati tako, da je razumljiva za vse skupine naslovnikov, ki jih odločevalec želi prepričati oz. nanje vplivati. Oblikovani predlog modularnega modela pravne argumentacije izhaja iz ideje zaporedne uporabe modulov prilagojene pravne argumentacije skupinam naslovnikov, ki se nadgrajujejo tako, da vsak naslednji dogradi, kar je dodatno potrebno. Predlog je oblikovan tako, da se moduli nadgrajujejo od naslovnikov najpreprostejše ravni pravnega razumevanja do najkompleksnejših. Raziskava ostaja v mejah racionalnega in prikazuje, kako lahko z uporabo vseh treh ravni pravne argumentacije – logične dialektične in retorične – povečamo možnost razumevanja in sprejemanje pravne odločitve. Sodna odločitev se razglasi javno in njena obrazložitev je njena javna utemeljitev. Prav je, da poskrbimo, da jo razumejo vsaj vsi tisti, na katere želimo z njo vplivati.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: argumentacija, naslovnik, razumevanje, relativnost, sprejemanje
Objavljeno: 25.05.2023; Ogledov: 512; Prenosov: 83
Celotno besedilo (621,64 KB) |
95. Razlaga pogodbAndraž Zorec, 2023 Opis: Razlaga pogodbenih določil predstavlja enega izmed najpomembnejših in najtežjih delov vsakega pravnega spora v zasebnem (obveznostnem) pravu. Pravilno razumevanje obveznih razlagalnih pravil bi torej moralo biti eno od osrednjih zanimanj tako pravne teorije kot pravne prakse. V okviru analize 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ) in sodne prakse je prikazano, kako slovenska sodišča razlagajo določbe OZ, kateri pristop se največkrat uporablja pri razlagi pogodbenih določil in katere metode razlage prevladujejo. Pri delu kot glavno metodo uporabimo avtonomno pravno (normativno dogmatična metoda). Osredotočimo se na razumevanje in uporabo (razlago) pravnih pravil, določenih v OZ, pri čemer uporabimo predvsem jezikovno in formalno-logično analizo. Pri proučevanju pristopov in metod razlage pogodbenih določil v slovenski sodni praksi uporabimo metodo analize. Prav tako v poštev prideta sociološka metoda in primerjalnopravna metoda. Namen magistrskega dela je na podlagi analize določb OZ in sodne prakse slovenskih sodišč prikazati pravila oziroma pristope k razlagi pogodbenih določil v slovenskem pravnem redu. S tem želimo prikazati nejasnosti, ki sledijo iz trenutne normativne ureditve, z analizo sodne prakse slovenskih sodišč pa prispevati podatke o različnih pristopih in množici pravnih argumentov na način, da bodo ti izsledki uporabni tudi za pravno prakso. Ni namreč nepomembno, kdaj je treba uporabljati pogodbeno določilo tako, kot se glasi, in kdaj ne oziroma kdaj je pogodbeno določilo sporno in kdaj nejasno ter kdaj mora razlaga temeljiti na objektivističnem ali subjektivističnem pristopu. Pričakovati je, da bo obravnava pomagala oziroma spodbudila strokovno javnost k večji pozornosti glede uporabe pravil razlage. Izsledki lahko prav tako koristijo praktikom v fazi priprave pogodbenih določil in v fazi njihove razlage.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: razlaga pogodbenih določil, argumentacija, 82. člen Obligacijskega zakonika, tekstualizem, iskanje namena
Objavljeno: 28.11.2023; Ogledov: 229; Prenosov: 5 |
96. Umetna inteligenca v sodstvuMatic Mlakar, 2023 Opis: V magistrskem delu je predstavljen pojem umetne inteligence in njegov pozitiven ali negativen vpliv na različne stroke. Magistrsko delo je osredotočeno na možnost uporabe umetne inteligence v pravosodnem sistemu. Umetna inteligenca vstopa v naš vsakdan vedno hitreje in vedno pogosteje. Slovenski pravosodni sistem med prebivalci Republike Slovenije ne uživa visokega zaupanja, eden od razlogov za to so tudi zaostanki v sodnih postopkih. Umetna inteligenca v mnogih državah, kot je na primer Estonija, izboljšuje sistem pravosodja, na način da avtomatizira določene postopke, ki posamezniku vzamejo veliko časa in zbranosti, medtem ko lahko umetna inteligenca tako delo opravi hitro in z zmanjšanim procentom človeških napak. Skozi magistrsko delo je analizirana pravna regulacija umetna inteligence tako v Republiki Sloveniji kot tudi v tujini. Obravnavani so vidiki učinkovitosti, hitrosti in kakovosti umetne inteligence, kot tudi vprašanje etičnosti in odgovornosti v primeru storjene napake. Prav tako je del magistrske naloge namenjen možnosti vpliva umetne inteligence na pravosodne poklice, na odvetništvo, sodništvo in tožilstvo. Pripravljena je tudi primerjalna analiza med državami, ki so umetno inteligenco že implementirale v določene dele pravosodnega procesa, kot so Kanada, Ljudska Demokratična Republika Kitajska, Kolumbija, Združene države Amerike ter tudi nekatere države Evropske Unije. V zadnjih poglavjih se magistrsko delo ukvarja z usposabljanjem za delo z umetno inteligenco in s trendi in napovedmi za prihodnost. V zaključku so analizirani vsi cilji, ki so bili zastavljeni v uvodnem delu ter odgovori na hipoteze, do katerih je delo prišlo s pomočjo različnih metod.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: umetna inteligenca, pravosodni sistem, digitalizacija, sodna analitika, avtomatizacija
Objavljeno: 05.01.2024; Ogledov: 309; Prenosov: 31
Celotno besedilo (671,52 KB) |
97. Učinkovito raziskovanje dejavnikov nastanka prometnih nesrečRobert Strah, 2016 Opis: Osrednja tema magistrske naloge je učinkovito raziskovanje dejavnikov nastanka prometnih nesreč, ki je namenjeno ugotavljanju vzročne povezave med prometnimi nesrečami in tehničnim stanjem vozil, cestno infrastrukturo ter psihofizičnim stanjem voznika. Naloga jasno pojasnjuje, na kakšen način naj bi Republika Slovenija zagotovila učinkovit sistem neodvisnega raziskovanja dejavnikov nastanka prometnih nesreč. Na podlagi utemeljevanja aktualne slovenske kot tudi evropske zakonodaje je preučevani sistem možno izvajati v okviru aktualnega pravnega reda in področne zakonodaje, vsekakor pa je za učinkovit in poenoten sistem potrebno stremeti k sprejemu evropskih področnih smernic ter dopolnitvi zakonodaje, kar je konkretno tudi predlagano. V nalogi je na osnovi primerov dobrih praks iz tujine, aktualne nacionalne zakonodaje in evropskih usmeritev ter prilagoditve finske VALT metode za potrebe raziskav prometnih nesreč v Republiki Sloveniji utemeljen koncept učinkovitega raziskovanja dejavnikov nastanka prometnih nesreč, ki ponuja predlog smernic za raziskavo dejavnikov nastanka prometnih nesreč in izvedbo usposabljanj skupin za raziskavo prometnih nesreč.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: prometne nesreče, varnost cest, zakonodajni predlogi, protiukrepi, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3342; Prenosov: 187
Celotno besedilo (2,62 MB) |
98. |
99. |
100. |
