1. Vzroki za zastoj širitve Evropske unije na Zahodni Balkan : magistrsko deloUrška Štauber, 2025, magistrsko delo Opis: Evropska perspektiva Zahodnega Balkana, oblikovana pred več kot dvema desetletjema, se sooča z očitnim zastojem, saj konkretni rezultati v praksi še vedno niso uresničeni. Magistrsko delo obravnava vzroke za zastoj širitve EU na Zahodni Balkan, pri čemer se osredotoča na proučevanje notranjih izzivov držav, vpliv nerešenih dvostranskih vprašanj in vlogo zunanjih akterjev v regiji. Izhodišče predstavlja ugotovitev, da se proces širitve EU na Zahodni Balkan kljub formalnim političnim zavezam držav upočasnjuje, kar narekuje potrebo po poglobljeni analizi ovir držav regije. Pri raziskavi so uporabljene normativno-dogmatična, deskriptivna, sociološka in zgodovinska metoda, s pomočjo katerih se analizira pravni okvir širitvene politike EU, reformna dinamika posameznih držav, njihova politična volja ter vpliv nerešenih preteklih konfliktov na regionalno stabilnost. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšna je stopnja kooperativnosti posameznih držav Zahodnega Balkana pri izpolnjevanju pristopnih pogojev, kateri notranji dejavniki zavirajo izvajanje reform in v kolikšni meri na napredek vplivata percepcija geopolitičnega pomena držav ter nerešena dvostranska vprašanja. Ugotovitve kažejo, da je eden ključnih razlogov za zastoj pomanjkanje resnične politične volje določenih držav regije, zavestno odlašanje z reformami oz. njihovo implementacijo, sodelovanje z zunanjimi akterji ter prisotnost nerešenih sporov, ki negativno vplivajo na politično stabilnost, regionalno sodelovanje in verodostojnost reformnih procesov. Rezultati magistrskega dela dopolnjujejo obstoječo literaturo z analizo najnovejših letnih poročil Evropske komisije, pri čemer razkrivajo, da je zastoj širitvenega procesa predvsem posledica pomanjkanja notranjepolitične volje držav Zahodnega Balkana. S tem prispevajo k preusmeritvi diskurza od pogoste razlage o utrujenosti EU od širitve, k poudarjanju notranjepolitične odgovornosti držav ter osvetljujejo potrebo po družbeni preobrazbi in krepitvi demokratične kulture.
Ključne besede: širitev EU, Zahodni Balkan, pristopni proces, reformni napredek, kooperativnost držav, dvostranski spori, geopolitična dinamika
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 176; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (1,22 MB) |
2. Odgovornost mednarodnih organizacij za kršitve mednarodnega prava : magistrsko deloUla Marić, 2025, magistrsko delo Opis: V sodobnem svetu imajo mednarodne organizacije pri oblikovanju in uresničevanju mednarodnega prava vse pomembnejšo vlogo, s svojim obstojem pa zagotavljajo tudi varnost, razvoj in spoštovanje človekovih pravic. Glede na njihovo pomembno funkcijo v mednarodnem pravu in naraščajočo dejavnostjo narašča tudi potreba po jasnih pravilih glede njihove odgovornosti. Magistrsko delo obravnava vprašanje odgovornosti mednarodnih organizacij za kršitve mednarodnega prava. Delo je osredotočeno na pravno naravo njihove subjektivitete in primere, v katerih mednarodne organizacije postanejo odgovorne za mednarodna protipravna dejanja. V uvodnem delu so predstavljeni zgodovinski razvoj, tipologije mednarodnih organizacij in njihov pravni položaj v mednarodnem pravu. V najpomembnejšem osrednjem delu sta predstavljena delo Komisije Združenih narodov za mednarodno pravo in analiza Osnutka členov o odgovornosti mednarodnih organizacij. V tem delu je obravnavana tudi odgovornost držav, saj je poseben poudarek namenjen vprašanju razmerja med mednarodnimi organizacijami in državami članicami ter problematiko skupne odgovornosti. V zadnjem delu so za lažje razumevanje teoretičnega dela predstavljeni primeri iz sodne prakse, iz katerih je razvidno, da kljub postavljenim pravilom še vedno obstajajo pravne praznine in neenotna praksa glede uresničevanja odgovornosti mednarodnih organizacij. Skozi predstavitev obravnavanega problema in ugotovitve v magistrskem delu želimo predlagati, da bi bilo treba okrepiti normativni okvir in zagotoviti večjo pravno varnost ter odgovornost mednarodnih organizacij za ravnanja, ki vplivajo na posameznike in druge subjekte, ki nastopajo v mednarodnem pravu. Pri tem je bistvenega pomena, da se odgovornost mednarodnih organizacij ne razume zgolj kot abstrakten pravni koncept. Pomembno je, da se odgovornost razume kot dejanska zaveza spoštovanja temeljnih načel mednarodnega prava, saj se le s tem lahko zagotovita verodostojnost in legitimnost mednarodnih organizacij, ki so eden izmed bistvenih akterjev v sodobnem mednarodnem pravnem redu.
Ključne besede: mednarodne organizacije, kršitev mednarodnega prava, odgovornost, Komisija Združenih narodov za mednarodno pravo, Osnutek členov o odgovornosti mednarodnih organizacij
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 121; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,01 MB) |
3. Zloraba referenduma v povezavi z rusko agresijo nad Ukrajino : magistrsko deloKristian Ukmar, 2025, magistrsko delo Opis: V svojem magistrskem delu sem raziskoval zlorabo referenduma kot pravnega in političnega mehanizma v kontekstu ruske agresije na Ukrajino. Referendum kot izraz volje ljudstva ima pomembno vlogo v demokratičnih sistemih, vendar pa je v zadnjem desetletju vse pogosteje zlorabljen za dosego političnih ciljev, ki so v nasprotju z mednarodnim pravom. Ruska praksa organiziranja t. i. referendumov na zasedenih ukrajinskih ozemljih predstavlja enega najizrazitejših primerov tovrstne zlorabe, kar odpira pomembna vprašanja glede njegove legitimnosti in pravnih posledic. V raziskavi sem uporabil kombinacijo zgodovinsko-pravne, primerjalnopravne in analitične metode, s katerimi sem preučeval teoretične osnove referenduma, njegovo pravno naravo in vlogo v sodobnem mednarodnem pravu. Osredotočil sem se tudi na mednarodne standarde za izvedbo referendumov ter primerjal primere zlorabe na primeru Ukrajine z drugimi precedensi, kot sta Kosovo in Katalonija. Namen raziskave je bil celovito analizirati nezakonite referendume, ki jih je organizirala Ruska federacija na začasno okupiranih ukrajinskih ozemljih, in preveriti njihovo skladnost z mednarodnimi pravnimi normami. Ugotovil sem, da ti referendumi niso izpolnjevali osnovnih pogojev legitimnosti – potekali so pod vojaško okupacijo, brez demokratičnega nadzora in ob sistematičnih kršitvah volilnih standardov. Posledično mednarodna skupnost teh rezultatov ne priznava, kar potrjuje njihovo pravno ničnost. Ugotovil sem tudi, da gre pri tem za zavestno manipulacijo s pravico do samoodločbe v nasprotju z načelom ozemeljske celovitosti. Izvirnost mojega dela je v tem, da sem obravnaval zlorabo referenduma kot sistemski pojav, ki ima daljnosežne posledice za stabilnost mednarodnega pravnega reda. Menim, da je treba okrepiti pravne mehanizme, ki bi preprečevali tovrstne zlorabe, in izboljšati mednarodne odzivne mehanizme, vključno s sankcijami. Moje ugotovitve so lahko uporabne pri oblikovanju zakonodaje za zaščito državne suverenosti, pri mednarodnih pravnih presojah in v izobraževalne namene. Omejitev raziskave predstavljajo predvsem politične okoliščine in nezmožnost neposredne pravne intervencije mednarodne skupnosti, kar kaže na potrebo po reformi obstoječih varnostnih struktur.
Ključne besede: referendum, plebiscit, Ukrajina, vojna, Rusija, mednarodno pravo, politika
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 136; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,54 MB) |
4. Reševanje bosansko-hercegovskega vprašanja : magistrsko deloSead Mujić, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko reševanja bosansko hercegovskega vprašanja z mednarodno pravnega vidika. Z obsežno raziskavo v enajstih poglavjih so se s pomočjo različnih metodoloških pristopov analizirali vzroki kontinuirane politične in ustavne krize postdaytonske Bosne in Hercegovine (BiH), ki ogrožajo njeno teritorialno integriteto, ustavno ureditev, suverenost in neodvisnost. Leta 1995 je bil podpisan Daytonski mirovni sporazum (DMS), katerega sestavni del je tudi aneks številka 4, ki določa Ustavo BiH. Z mednarodno pravnega vidika vsiljena ustava predstavlja posebnost DMS, na podlagi katere BiH deluje kot država unikum Združenih narodov (ZN). Implementacijo DMS so onemogočile tudi resne sistemske pomanjkljivosti Ustave, katerih ujetnica je izključno država BiH. Raziskava je zajemala zadnjih nekaj let številnih neuspešnih pogajanj političnih predstavnikov konstitutivnih narodov o ustavnih spremembah, s poudarkom na volilni zakonodaji, sporih znotraj Predsedstva, problematiki Ustavnega sodišča, analizi posledic odločitve Visokega predstavnika za mir v BiH (OHR) o dopolnitvi kazenskega zakonika in separatističnih politikah. Ugotavljala se je tudi vloga zunanjih dejavnikov na notranje zadeve BiH, zlasti Republike Srbije in Republike Hrvaške ter politike Evropske unije (EU) in mednarodne skupnosti do BiH ter idej po novih zemljevidih o spreminjanju meja. Oblikovala so se raziskovalna problemska vprašanja: 1. Ali je BiH država, ki lahko preseže sedanje separatistične težnje, zlasti Republike Srbske? 2. Ali je dosedanje zanikanje (razen praznih obljub) evropske perspektive prispevalo, oziroma vodilo do idej o spremembi meja? 3. Ali je sedanja kriza v BiH bolj rezultat notranjih nasprotij ali pa vmešavanja Beograda in Zagreba? 4. Ali je h krizi v BiH prispevala tudi politika in nezavzetost EU in mednarodne skupnosti? V zaključku magistrskega dela so podane sklepne misli s predstavitvijo ugotovljenih rezultatov raziskave in odgovorov na raziskovalna vprašanja magistrskega dela.
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, ustavno politična kriza, Daytonski mirovni sporazum, volilni zakon, separatizem, genocid, predsedstvo, EU, NATO, zemljevidi
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 331; Prenosov: 10
Celotno besedilo (4,41 MB) |
5. Uresničevanje Natovih smernic v slovenski pravni praksi na področju eksplozijske varnosti vojaškega streliva in minskoeksplozivnih sredstev : magistrsko deloSonja Mohar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava problematiko eksplozijske varnosti vojaškega streliva in minskoeksplozivnih sredstev v Republiki Sloveniji. Osredotoča se na pravno ureditev tega področja, vključevanje Natovih standardov v slovenski pravni sistem ter nedorečenost pristojnosti pri odločanju v primerih, kjer so ogrožena življenja, premoženje ali okolje, hkrati pa skozi celotno vsebino ozavešča oziroma informira o pomembnosti in pomenu eksplozijske varnosti ter potrebi po njegovi celoviti obravnavi. Raziskava se osredotoča na dve raziskovalni vprašanji. Prvo raziskovalno vprašanje proučuje pravno sistemske temelje za implementacijo Natovih smernic v slovenski pravni red. Ključna pravna podlaga temelji na notranji zakonodaji in mednarodnem sporazumu, predvsem na 3. členu Washingtonske pogodbe, ki državam članicam nalaga razvijanje individualnih in kolektivnih sposobnosti za obrambo. Drugo raziskovalno vprašanje obravnava celovitost pravne rešitve za urejanje eksplozijske varnosti, s poudarkom na področju ravnanja z vojaškim strelivom in eksplozivi v Sloveniji. Država mora s pravnim sistemom in nadzorom zagotoviti, da so tveganja zmanjšana na razumno možno raven, skladno s svojimi negativnimi, predvsem pa pozitivnimi obveznostmi glede varovanja pravice do življenja. Magistrsko delo predlaga osnovne smernice, ki bi postavile in okrepile pravni okvir, ki bi bil podlaga za nadaljnji tehnično operativni razvoj obvladovanja eksplozijske varnosti. S tem bi Republika Slovenija dosegla višjo raven zaščite prebivalstva in okolja, izpolnila svoje mednarodne dolžnosti ter okrepila tako negativne kot pozitivne obveznosti države pri zagotavljanju temeljnih človekovih pravic. Zaključki raziskave poudarjajo potrebo po uskladitvi slovenske zakonodaje z Natovimi smernicami, jasno opredelitvijo pristojnosti in celovitim pristopom k dolgoročnemu zagotavljanju in obvladovanju eksplozijske varnosti.
Ključne besede: eksplozijska varnost, Natov standard, interoperabilnost, človekove pravice, vojaško strelivo in minskoeksplozivna sredstva
Objavljeno v ReVIS: 26.08.2025; Ogledov: 589; Prenosov: 64
Celotno besedilo (2,37 MB) |
6. Dvig gladine morja zaradi podnebnih sprememb in mednarodno pravo : magistrsko deloMaja Matičič, 2025, magistrsko delo Opis: Dvig gladine morja, ki je sicer naravni pojav, se je zaradi vpliva podnebnih sprememb v zadnjih desetletjih močno pospešil. Ta proces predstavlja resno grožnjo predvsem nizko ležečim državam, ki jim grozi izguba kopnega, kar odpira vprašanja glede morskih meja, državnosti in človekovih pravic prebivalcev teh območij. Čeprav mnoge države šele začenjajo resno obravnavati posledice dvigovanja morske gladine, so tiste, ki so najbolj izpostavljene, že začele razvijati strategije za soočanje s tem izzivom, zlasti pacifiške otoške države in nizko ležeči obalni predeli. Obstajata dva osnovna pristopa k zaščiti pravic pred posledicami tega pojava. Prvi se osredotoča na fizične ukrepe, kot so gradnja umetnih otokov, morskih zidov in pregrad, a so takšni ukrepi finančno zelo zahtevni in kratkoročno učinkoviti. Drugi pristop temelji na uporabi mednarodnega prava za zaščito pravic ogroženih držav, bodisi z razvojem mednarodnega običajnega prava bodisi s sprejetjem novih pravnih aktov. Zamisel o oblikovanju novih pravil mednarodnega prava, ki bi reševalo težave, povezane z dvigom gladine morja, pridobiva vse več pozornosti. Pri tem bo ključna podpora in sodelovanje celotne mednarodne skupnosti, da se najdejo rešitve na glavna vprašanja, kot so, ali bodo morale države zaradi spremembe obalnih meja proti notranjosti države, preračunati in zamakniti tudi svoje meje teritorialnega morja in izključne ekonomske cone? Ali bodo države prenehale obstajati, če bo njihovo ozemlje v celoti pod vodo in posledično nenaseljivo? Kdo in kako bo pomagal ljudem, ki bodo razseljeni in oškodovani zaradi dviga gladine morja? To so le nekatera ključna vprašanja, ki se postavljajo ob soočanju z neizogibnimi posledicami dvigovanja morske gladine. Ker je problematika izjemno resna in napreduje hitro, je nujno, da se čim prej najdejo učinkovite in trajne rešitve.
Ključne besede: dvig gladine morja, podnebne spremembe, mednarodno pravo, morsko pravo, državnost, človekove pravice
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 830; Prenosov: 30
Celotno besedilo (9,33 MB) |
7. Vloga lokalnih oblasti v mednarodnem okolju : magistrsko deloKristina Krkovič, 2024, magistrsko delo Opis: Mednarodno okolje predstavlja kompleksno mrežo odnosov, institucij, pravil in norm, ki urejajo odnose med državami, mesti, nevladnimi organizacijami in drugimi akterji na globalni ravni. V tem kontekstu se mesta vse bolj uveljavljajo kot pomembni akterji, saj se soočajo z globalnimi izzivi, ki zahtevajo sodelovanje preko nacionalnih meja. Mednarodno okolje ponuja mestom platforme in priložnosti za sodelovanje, izmenjavo znanj in vplivanje na globalne agende, hkrati pa postavlja tudi izzive, kot so usklajevanje interesov, kulturne razlike in politične omejitve. Mesta, še posebej večja urbana središča, pa postajajo ključni igralci v mednarodni skupnosti, saj so pogosto prva, ki se soočajo s posledicami globalnih trendov in izzivov. Integracija mest v mednarodno okolje je vse bolj pozitivno sprejeta, saj mednarodna skupnost prepoznava pomen mest kot ključnih akterjev v reševanju globalnih izzivov. Mesta imajo specifične izkušnje in znanje, ki lahko dopolnjujejo državne politike, poleg tega pa so pogosto bolj agilna in inovativna pri uvajanju sprememb. Kljub temu pa mesta še vedno delujejo v okviru nacionalnih držav, kar pomeni, da mora njihova mednarodna dejavnost biti usklajena z državnimi interesi. Mesta, ki uspešno krmarijo v mednarodnem okolju, lahko pridobijo pomembne prednosti, kot so dostop do novih virov, povečanje svoje prepoznavnosti in vpliva ter izboljšanje kakovosti življenja za svoje prebivalce.
Ključne besede: diplomacija, paradiplomacija, mednarodni odnosi mest, mednarodne organizacije
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 837; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. Vpliv naprednih tehnologij v mednarodnih odnosih : magistrsko deloMatevž Bregar, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se nanaša na vpliv naprednih tehnologij v mednarodni skupnosti ter na problematike, s katerimi se bo ta skupnost primorana soočiti v prihodnosti. V skladu z naslovom smo raziskali in med seboj primerjali tri mednarodne subjekte ter skušali analizirati, kakšno prihodnost lahko pričakujemo na omenjenem področju. Obširneje pa smo obravnavali tudi neposredno vlogo mednarodne skupnosti pri oblikovanju skupne politike na področju naprednih tehnologij. V magistrskem delu smo empirično povzemali ugotovitve, stališča in mnenja različnih domačih ter tujih avtorjev, jih združili in oblikovali v smiselno celoto ter podali lastna kritična mnenja in opažanja. Raziskovana tema v takšnem kontekstu je malo raziskana, sploh pa v povezavi z mednarodno skupnostjo in njenim vplivom na prihodnost. Magistrsko delo si prizadeva predstaviti celovito tematiko v slovenskem jeziku, kar pomeni edinstven prispevek k njenemu širšemu razumevanju in uporabnosti za nadaljnje raziskovanje slovenske strokovne stroke. Ker v strokovni teoriji prihaja do neenotnosti izrazov na obravnavanem področju, menimo, da magistrsko delo predstavlja pomemben in edinstven prispevek, saj ožje in širše osvetli pomen posameznih izrazov, jih nemalokrat kategorizira ter poenoti in na takšen način predstavi tematiko na sistematičen in bralcu bolj razumljiv način. Na podlagi obstoječe literature smo preučili in s pomočjo teoretskih osnov pridobili jasen vpogled v določena empirična dejstva, s katerimi smo odgovarjali na zastavljena raziskovalna vprašanja. Kot cilj raziskovanja smo si zastavili – na podlagi raziskovalnih vprašanj –, ugotoviti in pojasniti, kako bodo napredne tehnologije vplivale na razvoj mednarodne skupnosti v naši prihodnosti.
Ključne besede: napredne tehnologije, mednarodna skupnost, umetna inteligenca, razmerja moči, mednarodni odnosi, etičnost in moralnost naprednih tehnologij
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 866; Prenosov: 31
Celotno besedilo (946,94 KB) |
9. Sodobna diplomacija in diplomatsko komuniciranje : magistrsko deloVika Lisac, 2024, magistrsko delo Opis: Sodobna diplomacija je na stičišču tradicije in inovacij, kar prinaša nove izzive in zahteva prilagoditev obstoječih praks. Tradicionalne diplomatske metode, ki temeljijo na uradnih dokumentih, zaupnih pogovorih in osebnih stikih, so se zdaj znašle v svetu, kjer prevladujejo digitalna orodja in komunikacija v realnem času. Tehnološki napredek in globalizacija sta povečala kompleksnost mednarodnih odnosov, kar terja nove pristope v diplomatskem delovanju. Tehnologija je preoblikovala diplomatsko komunikacijo, saj digitalni mediji omogočajo večjo neposrednost in odprtost. Sodobni diplomati se morajo prilagoditi novim platformam, kot so družbeni mediji in komunikacijski kanali v realnem času. Pri tem morajo najti ravnotežje med hitrostjo teh orodij in ohranjanjem strateške poglobljenosti, ki je značilna za tradicionalno diplomacijo. To vključuje zaščito občutljivih informacij in boj proti dezinformacijam. Sodobna diplomacija vključuje tudi nove akterje, kot so nevladne organizacije in strokovnjaki, ki s svojimi znanji in perspektivami spreminjajo tradicionalne diplomatske metode. Njihovo sodelovanje s tradicionalnimi diplomatskimi akterji odpira nova vprašanja glede avtoritete in vpliva na vloge državnih institucij. Tehnološki napredek prinaša tudi nove izzive, kot so kibernetska varnost, digitalna zasebnost in širjenje dezinformacij. Čeprav je tehnologija spremenila diplomatske prakse, mednarodni pravni okviri niso sledili temu hitremu razvoju. Zato je nujno posodobiti pravne okvire, da bodo odražali realnost sodobne diplomacije in podpirali mednarodne odnose. Diplomacija v 21. stoletju zahteva strategijo, ki združuje tradicionalne diplomatske veščine z digitalnimi orodji. Ključno je, da diplomacija ohrani svoje temeljne vrednote, kot so pogajanja, zaupnost in vzajemno spoštovanje, hkrati pa sprejme inovacije, ki povečujejo njen doseg in vpliv. Le tako bo sodobna diplomacija še naprej učinkovito spodbujala globalni mir, stabilnost in sodelovanje v vedno bolj zapletenem mednarodnem okolju ter ohranila svojo pomembno vlogo pri reševanju globalnih izzivov.
Ključne besede: diplomacija, diplomatsko komuniciranje, tehnološki napredek, globalizacija, diplomatski proces, diplomatska služba
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 853; Prenosov: 29
Celotno besedilo (789,95 KB) |
10. Sankcije Evropske unije v primeru ukrajinsko-ruske vojne 2022–2024 : magistrsko deloKarin Kirn, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bo predstavljen že več let trajajoč konflikt med Ukrajino in Rusijo, ki je 24. februarja 2022 prerasel v vojno. Po agresiji nad Ukrajino je Evropska unija uvedla sankcije proti Rusiji, ki so postale pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih. Dogajanje v Ukrajini in Rusiji je aktualna tematika, zato je namen magistrskega dela boljše razumevanje ter analiza sankcij Evropske unije proti Rusiji. Osredotočenost se nanaša na učinke in vpliv sankcij na doseganje ciljev ter odnosov med Evropsko unijo in Rusijo ter geopolitično stabilnostjo v regiji. Namen magistrske naloge je med drugim razjasniti pomen in vlogo sankcij kot instrumenta zunanje politike ter oceniti učinkovi-tost sankcij pri doseganju njihovega cilja. Cilj raziskave je razumeti učinkovitost sankcij proti Rusiji v obdobju od leta 2022 do leta 2024, analizirati preteklo zgodovinsko doga-janje v Rusiji in Ukrajini in preučiti vrste, oblike sankcij ter oceniti njihovo učinkovitost. Pričakuje se, da se bo z vpogledom in analizo učinkovitosti sankcij globje spoznalo, ali so sankcije dosegle svoje učinke in cilje, ter kako so oblikovale dinamiko vojne. Na podlagi teh ugotovitev bo lažje razumeti sankcije kot instrumenta zunanje politike.
Ključne besede: Sankcije Evropske unije, ukrajinsko-ruska vojna, mednarodno pravo, zunanja politika, ekonomske sankcije
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 799; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,18 MB) |
