61. Empirična raziskava vpliva gospodarske in nepremičninske krize na slovenski trg najemnih in lastniških stanovanj v obdobju 1991-2015 ter vloga socialne državeRobert Rožič, 2017 Najdeno v: osebi
Ključne besede: lastnina, nepremičnine, človekove pravice, etika, pravna država, socialna država, ekonomska kriza, socialni transferji, disertacije
Objavljeno: 04.09.2018; Ogledov: 2202; Prenosov: 144
 Celotno besedilo (3,60 MB) |
62. Zaposlitev za polni delovni čas ob 6 urnem delovniku kot način motiviranja zaposlenihKaja Petrinja, 2018 Opis: V naši družbi je običajno, da so odrasli zaposleni. Lahko je to redna zaposlitev, študentsko,
honorarno ali kakšno drugo delo. Večini zaposlitev predstavlja vir za preživetje, medtem ko
drugim nudi le zadovoljstvo. Predpostavljamo lahko, da bi delovno aktivni ljudje z manjšo
količino dela zaslužili enako kot do sedaj ali pa vsaj z enako količino dela zaslužili več.
V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali skrajšan delovnik pri enakem plačilu predstavlja
motivacijo za zaposlene. Raziskava je kvantitativna, anketiranih je bilo več kot 60 zaposlenih
v podjetju, od tega jih je 23 odgovarjalo na anketo z vidika zaposlenega delavca in nekaj z
vidika vodilnega. Z empirično raziskavo sem poskušala ugotoviti koliko časa, preživetega na
delovnem mestu, je v resnici namenjenega učinkovitemu opravljanju delovnih nalog, in ali bi
se lahko delavci različnih starosti prilagodili na bolj strnjen in intenziven delovnik, če bi na
drugi strani pridobili več prostega časa. Apeliram predvsem na starejšo populacijo in tiste z
višjimi dohodki, saj le-ti bolj cenijo prosti čas, predvsem zaradi družinskih obveznosti.
Od vodilnih sem predvsem želela izvedeti, kje bi lahko bila največja težava pri vpeljevanju
krajšega delovnika, zakaj bi se kot vodje odločili za uvedbo le-tega in zakaj ne. Odgovori so
me pozitivno presenetili, saj so vodje v večini odgovorile, da bi skrajšan delovnik po njihovem
mnenju pozitivno vplival na motivacijo in storilnost zaposlenih. Kljub temu se je pojavil
problem, in sicer je skrajšan delovnik nemogoče uvesti tam, kjer je produktivnost dela odvisna
od strojev, naprav ali kupcev, ki pričakujejo, da bo imelo podjetje ustrezno dolg urnik ali
približno tak, kot ga imajo sami.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: stres, motivacija, nagrajevanje, skrajšani delovni čas
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 2712; Prenosov: 163
Celotno besedilo (2,01 MB) |
63. Analiza kibernetskih napadov v geopolitično izpostavljenih državah na območju Evrope v primerjavi s SlovenijoBoštjan Špehonja, 2021 Opis: Internet je nevaren prostor, kjer poteka pravo kibernetsko vojskovanje. To smo dokazali s postavitvijo laboratorija detekcijskega sistema na štirih strežnikih v Angliji, Nemčiji, Srbiji in Sloveniji. Na strežnike smo namestili senzorje različnih internetnih storitev, s katerimi smo zaznavali in lovili poizkuse napadov. Vsi štirje strežniki so imeli enako postavitev po šest senzorjev; senzor varne lupine, senzor protokola za prenos datotek, senzor ranljive spletne strani, senzor za deljenje datotek, senzor za vzpostavitev navideznega zasebnega omrežja in senzor protokola za strukturiran povpraševalni jezik za delo s podatkovnimi bazami. Pridobljene podatke smo zapisovali na peti, neodvisni strežnik v podatkovno bazo. V magistrskem delu smo z eksperimentom proučili hipotezo, ali je pogostost hekerskih napadov izven Slovenije večja. Odgovorili smo si na vprašanje, ali je izvor hekerskih napadov, ki se izvedejo v Sloveniji, v večini primerov izven Slovenije. Eden izmed senzorjev je omogočal zajem zlonamerne programske opreme. Na podlagi zajetih vzorcev smo izvedli analizo, ali se je na strežnik v Sloveniji naložila datoteka z ranljivostjo ničtega dne. V zadnjem zastavljenem vprašanju smo želeli dokazati, da bo strežnik v Sloveniji napadan iz drugih izvorov kot preostali strežniki.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: kibernetska varnost, honeypot, hekerji, zlonamerna programska koda, kibernetski napadi, kibernetske grožnje
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 1143; Prenosov: 98
Celotno besedilo (949,36 KB) |
64. |
65. |
66. Vpliv kulture in organizacijske klime na rast podjetjaRobert Stražišar, 2019 Opis: Glavni temi diplomskega dela Vpliv kulture in organizacijske klime na rast podjetja sta organizacijska kultura in organizacijska klima, ki imata pomembno vlogo pri oblikovanju uspešne strategije in vizije v organizaciji. Za uspešno organizacijo so ključnega pomena tudi zaposleni, ki z dobrim medsebojnim sodelovanjem dosegajo boljše rezultate, dvigujejo ugled podjetja in prispevajo k pozitivnemu poslovanju.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo podrobneje analizirali zgoraj omenjena pojma. Ob tem smo razložili veliko pojmov, kot so organizacijska struktura, management, manager itd.
V raziskovalnem delu diplomskega dela smo na podlagi raziskave podali ugotovitve, kakšni sta bili organizacijska klima in kultura zaposlenih v podjetju Tplast pred in po menjavi managerja. Z analizo rezultatov smo ugotovili, da se je organizacijska klima v podjetju Tplast izboljšala.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Organizacijska kultura, organizacijska klima, dejavniki organizacijske klime, zadovoljstvo zaposlenih, management.
Objavljeno: 11.09.2019; Ogledov: 2241; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,20 MB) |
67. Ukrepi za zmanjšanje prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkoholaRobert Žmavc, 2019 Opis: Uvod - Alkohol ima številne negativne učinke in posledice na posameznika, med drugim zmanjšuje koncentracijo posameznika ter sposobnost njegovega sodelovanja v cestnem prometu. Posameznik, ki se zavestno odloči voziti pod vplivom alkohola, ne ogroža samo sebe, ampak zavestno in namerno ogroža vse udeležence v cestnem prometu. Metode - Do rezultatov v naši raziskavi smo prišli na podlagi opisne deskriptivne metode raziskovanja z raziskavo področja alkoholiziranosti in njegovega vpliva na povzročitev prometnih nesreč ter z metodo kompilacije, kjer smo primerjali ugotovitve različnih avtorjev. Iskanje in pregled strokovne literature smo opravili s pomočjo različnih iskalnih podatkovnih baz, kot so ScienceDirect, Sage Journals, PsycINFO in JSTOR. Iskanje smo izvajali po ključnih besedah v angleškem jeziku, saj smo ugotovili, da je večina strokovne literature, objavljene v znanstvenih revijah, v angleškem jeziku. Analizo problematike na območju Policijske postaje Lenart za obdobje 2013-2017 smo opravili s pomočjo podatkov, pridobljenih s strani Centra za raziskovanje in socialne veščine Policijske akademije RS. Rezultati - Prometne nesreče zaradi vožnje pod vplivom alkohola je mogoče zmanjšati s programi ozaveščanja mladih v zgodnji starostni dobi, s proaktivnimi programi za avtošole, s taksi službami, z medijskim ozaveščanjem, z raznimi edukacijskimi in zdravstvenimi ukrepi ter z ukrepi policistov, predvsem preventivnimi. Diskusija - Verjetnost zlorabe alkohola in stopnje prometnih nesreč je možno zmanjšati s proaktivnimi ukrepi, v kolikor se ti ukrepi začnejo izvajati predvsem pri otrocih in mladih. Na podlagi analize in predlaganih ukrepov je možno pripraviti projekte s katerimi bi zmanjšali število prometnih nesreč zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 06.11.2019; Ogledov: 2188; Prenosov: 197
Celotno besedilo (2,21 MB) |
68. |
69. |
70. VPLIV STOPNJE DEMENCE NA SODELOVANJE IN POSLEDIČNO IZBOLJŠANJE RAVNOTEŽJA PRI STAROSTNIKIHTonja Kolednik, 2020 Opis: Teoretična izhodišča: Demenca predstavlja vse večjo skrb za javno zdravje. Poleg primanjkljaja kognicije in sprememb v vedenju se pri ljudeh z blago demenco ali drugo kognitivno okvaro pojavljajo tudi primanjkljaji v ravnotežju, koordinaciji in gibanju.
Metode: Za teoretični del diplomskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo raziskovanja. Ta zajema pregled domače in tuje strokovne literature. V sklopu empiričnega dela smo s pomočjo rezultatov Kratkega preizkusa spoznavnih sposobnosti vzorec najprej razdelili v tri skupine. V času raziskave smo vadbo za oskrbovance doma starejših občanov prilagodili in jo preoblikovali v tako imenovano multimodalno oziroma večkomponentno vadbo, ki je vključevala vaje za izboljšanje ali ohranjanje sklepne gibljivosti, vaje za povečanje moči spodnjih okončin in vaje za izboljšanje ravnotežja. Pred začetkom vadbe in po osmih tednih vadbe smo njihovo ravnotežje testirali z Vstani in pojdi- testom ter Bergovo lestvico. Enako smo storili tudi po osmih tednih multimodalne vadbe. Dobljene podatke smo nato analizirali s statističnim programom SPSS.
Rezultati: Med začetnim in končnim testiranjem po Bergovi lestvici smo ugotovili izboljšanje ravnotežja po osemtedenski multimodalni vadbi povprečno za 1,57 točke. Zaradi statistične vrednosti, ki je znašala p=0,101 ne moremo reči, da gre za statistično pomembno razliko. Tudi pri Vstani in pojdi-testu se je čas trajanja izvedbe testa izboljšal za 1,47 sekunde. Gre za statistično pomembno razliko, saj vrednost statistične značilnosti znaša p=0,038. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da je ocena ravnotežja po Bergovi lestvici po izvedbi vadbe boljša kot pred vadbo v vseh treh skupinah. Statistično značilno razliko med začetno in končno meritvijo ocene ravnotežja po Bergovi lestvici smo ugotovili le pri skupini z blago stopnjo demence (p=0,035). Ugotovili smo tudi, da so osebe z blago in zmerno stopnjo demence dosegle večji napredek v izboljšanju ravnotežja kot osebe s hudo stopnjo demence.
Razprava: Stopnja demence vpliva na sodelovanje in s tem na izboljšanje ravnotežja pri starostnikih z demenco. Statistično pomembnih razlik nismo našli, domnevno zaradi premajhnega vzorca, premajhne frekvence vadbe ter prekratkega trajanja izvedbe vadbe, ki bi jo bilo potrebno podaljšati vsaj za štiri tedne.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: demenca, stopnje demence, ravnotežje, multimodalna vadba
Objavljeno: 07.01.2021; Ogledov: 1878; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,32 MB) |
