1. |
2. ODNOS SLOVENSKIH ČEBELARJEV DO RAZVOJA TRAJNOSTNEGA ČEBELARSKEGA TURIZMA V SLOVENIJIMarko Groznik, 2025, ni določena Opis: Čebelarski turizem je ena novih smeri v turizmu, ki združuje področji turizma in čebelarstva. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti odnos slovenskih čebelarjev do trajnostnega razvoja čebelarskega turizma v Sloveniji. V teoretičnem delu so uporabljene metode deskripcije, kompilacije in induktivno-deduktivna metoda. V praktičnem delu je bila izvedena kvantitativna raziskava med slovenskimi čebelarji. S pomočjo ankete je ugotovljen odnos anketirancev do trajnostnega čebelarskega turizma. Prvi del ankete je obsegal merjenje odnosa do razvoja trajnostnega čebelarskega turizma, v drugem delu pa so bila vprašanja namenjena demografskim dejavnikom. Anketa je bila v spletni obliki. V vzorec so bili zajeti slovenski čebelarji, člani različnih čebelarskih društev v Sloveniji. V anketi je sodelovalo 396 oseb. Podatki iz ankete so bili obdelani s pomočjo programa IBM SPSS. Ugotovljeno je, da imajo slovenski čebelarji pozitiven odnos do trajnostnega razvoja turizma čebelarstva, medtem ko od demografskih dejavnikov le izobrazba vpliva na odnos do trajnostnega razvoja turizma čebelarstva, in sicer na način, da imajo bolj izobraženi pozitivnejši odnos do trajnostnega razvoja turizma čebelarstva. Čebelarski turizem bi lahko imel pomembno vlogo pri spodbujanju razvoja nacionalnega turizma v Sloveniji, saj je čebelarstvo v Sloveniji že zdaj dobro prepoznavno. Vendar pa je za dosego zastavljenega cilja pomembno, da se vključijo vlada in lokalne oblasti, ki spodbujajo razvoj čebelarstva v regijah in pomagajo z možnostmi realizacije. V nadaljevanju raziskovanja bi bilo smotrno raziskavo razširiti tudi s kvalitativno metodo, in sicer z izvedbo poglobljenih intervjujev med ponudniki čebelarskega turizma, s čimer bi dobili poglobljen vpogled v odnos slovenskih čebelarjev, ki se ukvarjajo s čebelarskim turizmom, do trajnostnega čebelarskega turizma.
Ključne besede: Čebelarstvo, turizem, trajnostni turizem, čebelarski turizem, trajnostni čebelarski turizem
Objavljeno v ReVIS: 28.01.2025; Ogledov: 370; Prenosov: 29
 Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. Vpliv zgodnje rehabilitacije po ishemični možganski kapiŽana Sušec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Ishemična možganska kap (IMK) sodi med žariščne možgansko-žilne bolezni, ki so posledica okvare možganskih žil. Po preboleli IMK se lahko pri posameznikih pojavijo okvare v gibalnem področju ali drugih vidikih človekovega delovanja. Zgodnja rehabilitacija (ZR) sovpada z obdobjem spontanega okrevanja, ko je napredek največji, kar je ključnega pomena za končni funkcionalni izid. Osredotočena je predvsem na preprečevanje zapletov in vzdrževanje optimalnega funkcionalnega stanja. Pri ZR bolnikov po možganski kapi (MK), ki jo izvaja multidisciplinarna ekipa, je glavna naloga fizioterapevta povrnitev motoričnih funkcij s pomočjo različnih fizioterapevtskih metod in tehnik. V diplomski nalogi smo se osredotočili na proces ZR obravnave bolnikov po MK. Metode: S podrobnim pregledom literature, objavljene v obdobju od leta 1996 naprej, smo se osredotočili na ZR po MK. Po podrobnem pregledu smo z metodo deskripcije izbrano literaturo združili in predstavili ZR po IMK. Rezultati: Pri ZR se najhitreje izboljša bolnikovo funkcionalnost in samostojnost. Uporabnost: S pregledom člankov v Pubmedu in s pomočjo literature lahko dokažemo, da zgodnji fizioterapevtski postopki izboljšajo kakovost življenja bolnikov po MK. Omejitve: Potrebnih je še več raziskav na področju rehabilitacije, preprečevanja, ozaveščanja in zdravljenja IMK in večina raziskav in literature je usmerjena v splošno rehabilitacijo po IMK in je malo visokokakovostnih člankov.
Ključne besede: možganska kap, ishemična možganska kap, akutna možganska kap, zgodnja rehabilitacija, fizioterapevtska obravnava, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 24.12.2024; Ogledov: 566; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. |
5. |
6. Kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine? Primer dvojezične vzgoje in izobraževanja v Prekmurju : magistrsko deloKlaudija Zadravec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo vprašanje, kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine, obravnavali na primeru madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Poudarek je na področju zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju. Republika Slovenija je z osamosvojitvijo v Ustavo Republike Slovenije poimensko vnesla tri manjšinske skupnosti. Italijansko in madžarsko narodno skupnost je priznala kot avtohtoni skupnosti, romski skupnosti pa je določila položaj in posebne pravice. Ustava Republike Slovenije v 64. členu uveljavlja ukrep pozitivne diskriminacije. To je izraženo z zagotavljanjem posebnih pravic, ki pripadajo italijanski in madžarski narodni skupnosti. V Republiki Sloveniji ima madžarska narodna skupnost priznano visoko, nadpovprečno zaščito. Glede na globalne trende si lahko postavimo vprašanje, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine. Vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanem območju Prekmurja potekata dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku. Kandidati, ki se želijo zaposliti v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem območju Prekmurja, morajo poleg zakonsko določenim pogojem zadostiti še pogoju znanja madžarščine na nivoju učnega jezika. Najprej smo preučili zakone in predpise, ki urejajo način poučevanja v dvojezičnih ustanovah na vseh treh nivojih (predšolska vzgoja, osnovna in srednja šola). Ugotovili smo, da je to neenotno urejeno. Na področju predšolske vzgoje ni urejenega pravilnika, ki določa posebne normative in standarde v dvojezičnih vrtcih. Pravilniki o normativih in standardih za področje dvojezične osnovne šole in srednje šole omogočajo ugodnejše normative za oblikovanje oddelkov ter za sistemizacijo nekaterih delovnih mest. Prav tako uporabnost Pravilnika o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah, ki je bil sprejet letos, ob konkretni uporabi lahko odpre več vprašanj kot pa poda odgovorov. Namen raziskovanja je proučiti zgodovino nastanka madžarske narodne skupnosti v Prekmurju ter razumeti pomen dvojezičnega šolstva na tem območju. Med naše cilje sodi na podlagi proučenega odgovoriti na vprašanje, v katerih primerih lahko določena pozitivna diskriminacija manjšine postane morebitna obrnjena diskriminacija večine. Eden izmed ciljev je tudi spoznati posebne pravice, ki jih uživajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. Naslednji je razumeti pravni okvir ureditve dvojezične vzgoje in izobraževanja. Ključni cilj pa je na podlagi dejstev raziskati, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine ter slednje raziskati na konkretnem primeru.
Ključne besede: narodne manjšine, madžarska narodna skupnost, dvojezična vzgoja in izobraževanje, pozitivna diskriminacija, obrnjena diskriminacija, zaposlovanje
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 707; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,46 MB) |
7. |
8. TEŽAVE V KOMUNIKACIJI S STAROSTNIKI V PREDBOLNIŠNIČNI NUJNI MEDICINSKI POMOČIDejan Gajić, 2024, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: V Sloveniji populacija starejših od 65 let obsega 19 % vseh prebivalcev, delež starejših pa se stalno povečuje, kar se odraža tudi pri intervencijah v predbolnišnični NMP. Komunikacija s starejšimi odraslimi je zaradi upada kognitivnih sposobnosti in pogostega nevrološkega deficita otežena, pojavlja se več komunikacijskih ovir tako na strani pacienta kakor tudi na strani zdravstvenega delavca. Namen diplomske naloge je bil identificirati komunikacijske ovire v komunikaciji s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP ter prepoznati tehnike komunikacije, ki jih uporabljajo zaposleni v predbolnišnični NMP pri komunikaciji s starejšimi odraslimi. Ugotoviti smo želeli, kakšne so možnosti za izobraževanje s področja komunikacije s starejšimi odraslimi zaposlenimi v predbolnišnični NMP.
Metode: V teoretičnem delu smo naredili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature, ki smo jo pridobili iz bibliografskih baz (CINAHL, PubMed, COBISS). Primarne podatke za empirični del smo pridobili s kvantitativnim deskriptivnim raziskovalnim pristopom s tehniko anketiranja. Na anketni vprašalnik je odgovorilo 162 zdravstvenih delavcev v predbolnišnični NMP.
Rezultati: Ker je pri starejših odraslih verbalna komunikacija ali njeno razumevanje okrnjeno, je potrebno, da zdravstveni delavci ustrezno uporabljajo neverbalno komunikacijo, kot so stisk roke, dotik, gibanje telesa, mimika obraza ali kretnje rok. Poleg tega uporabljajo še očesni stik, nasmeh, ohranjanje bližine, premikanje obrvi in prikimavanje ter aktivno poslušanje. Pri komunikaciji morajo zdravstveni delavci večkrat preveriti, ali je pacient ustrezno razumel sporočilo. Raziskava je pokazala, da anketiranci ugotavljajo, da jim različne oblike izobraževanj niso ponudile zadostnih znanj s področja komunikacije s starejšimi odraslimi, hkrati menijo, da sami razpolagajo z zadostnimi znanji s področja komunikacije s starejšimi odraslimi.
Razprava: Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci v predbolnišnični NMP kot najpogostejše komunikacijske ovire prepoznavajo ovire na strani pacienta, redkeje pa so komunikacijske ovire na strani zdravstvenega delavca. Anketirani so med elementi verbalne komunikacije izpostavili predvsem jakost in razločnost govora pri naglušnih starejših odraslih ter udobno namestitev pacienta, odstranitev motečih dejavnikov in zagotovitev ustrezne svetlobe. Očesni stik je bil prepoznan kot pomembna tehnika neverbalne komunikacije. Anketirani se zavedajo tudi pomena pridobivanja znanj s področja komunikacije s starejšim odraslim v predbolnišnični NMP, a bi bilo zaradi pomanjkanja usposabljanj treba uvesti dodatna izobraževanja s področja komunikacije s starejšimi odraslimi v predbolnišnični NMP.
Ključne besede: Ključne besede: zdravstvo, elementi komunikacije, govor, izobraževanje.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2024; Ogledov: 918; Prenosov: 29
Celotno besedilo (1,23 MB) |
9. ANALIZA POSKUSOV USTANAVLJANJA POKRAJIN V SLOVENIJI V LETIH 1991 - 2023Jožica Kadunc, 2024, ni določena Opis: Slovenija velja za eno najbolj centraliziranih držav v Evropi. Uvedba pokrajin bi pomembno vplivala na njeno decentralizacijo. Strokovne in politične razprave o decentralizaciji države in oblikovanju pokrajin potekajo že od leta 1991. Pokrajine naj bi opravljale tiste naloge, ki presegajo zmogljivosti občin, hkrati pa ni smiselno, da bi bile v pristojnosti države. Izkušnje preučevanih evropskih držav Italije, Nemčije, Avstrije, Finske in Češke kažejo, da se učinkovitost lokalne samouprave po regionalizaciji precej poveča.
Kljub ustavni zahtevi in večkratnim poskusom regionalizacije, pokrajin pri nas še vedno nimamo, zato smo želeli raziskati kje so razlogi za to. Po preučitvi literature smo v osrednjem delu naloge predstavili dozdajšnje predloge o številu pokrajin. Predstavljeni so predlogi delitve na manjše, večje in vmesne velikosti pokrajin. Pričakovane prednosti so odvisne predvsem od števila pokrajin in njihovih velikosti. Večje, kot bodo pokrajine, bolj bodo konkurenčne, gospodarsko močne ter cenejše in učinkovitejše. Pri manjših pokrajinah obstaja nevarnost nezmožnosti izpolnjevanja večjih projektov, ker bodo finančno precej šibke, zato je pri oblikovanju pokrajin nujno treba upoštevati tudi način financiranja in pristojnosti. Ugotovili smo, da bo pri tem treba upoštevati tudi geografske in kulturne posebnosti slovenskega prostora, različne členitve v preteklosti, identiteto in pripadnost prebivalstva. Bistvo regionalizacije je v povečanju avtonomije lokalnih skupnosti in povečani participaciji prebivalcev pri odločitvah javnega pomena. Regionalizacija bi omogočila zmanjšanje razlik med posameznimi deli države, okrepila čezmejno sodelovanje, omogočila učinkovitejše koriščenje evropskih sredstev.
Raziskava je pokazala, da se zaradi parcialnih interesov in odsotnosti političnega konsenza uvedba pokrajin odmika v prihodnost. Izkazalo se je, da se odločevalci premalo poglabljajo v vsebino in prednosti, ki bi jih regije prinesle v splošno družbeno korist. O tematiki bi nujno morala biti seznanjena tudi nestrokovna javnost, predvsem mladi, ki bi z aktivnejšim državljanstvom lahko pomembneje vplivali na realizacijo ustanovitve pokrajin, kar bi pozitivno vplivalo na kvaliteto življenja vseh državljanov.
Ključne besede: lokalna skupnost, lokalna samouprava, pokrajine, decentralizacija, regionalizacija, velikost pokrajin
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2024; Ogledov: 852; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,61 MB) |
10. Organiziranost gasilskega prostovoljstva in medgeneracijskega sodelovanja v prostovoljnem gasilskem društvu LipoglavNina Šeme, 2024, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava organiziranost gasilstva na Slovenskem in predstavitev organiziranosti ter medsebojnega sodelovanja v Prostovoljnem gasilskem društvu Lipoglav.
V današnjem času pomeni biti gasilec, prostovoljni ali poklicni, mnogo več kot samo gašenje ognja in omogočanje varnosti. Gre za druženje, medsebojno sodelovanje, prenašanje znanja iz ene generacije na drugo, željo po pomoči sočloveku, nudenje socialne podpore, solidarnost, nesebično pomoč v nesreči, itd. Poleg tega prostovoljni gasilci veliko svojega časa namenijo tudi razvoju in prepoznavnosti gasilstva in samega društva v domačem kraju.
Namen magistrskega dela je podrobno preučiti Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav in razvoj gasilstva na Slovenskem. V letu 2025 bo Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav obeležilo 100. obletnico delovanja društva in ob tem svečanem dogodku bo vodstvo društva izdalo bilten, katerega osnova bodo podatki, pridobljeni v naši raziskavi. Bilten bo vodstvo društva podarilo krajanom Lipoglava in njegove okolice kot poklon za dolgoletno zaupanje in spoštovanje, ki ga izrekajo gasilcem Prostovoljnega društva Lipoglav.
V empiričnem delu magistrske naloge smo s pomočjo kvalitativne raziskave prikazali pomen in vlogo gasilskega prostovoljnega dela, kakšen ima ugled Prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav v lokalni in širši skupnosti ter način medsebojnega sodelovanja oziroma dopolnjevanja članov društva pri različnih gasilskih dejavnosti. Izvedli smo sedem pol strukturiranih intervjujev med izbranimi gasilci s katerimi smo želeli prikazati pozitivna in negativna stališča do prostovoljstva v gasilstvu in medgeneracijskega sodelovanja, solidarnosti, povezovanja ter pomoči sočloveku pri nudenju pomoči v Prostovoljnem gasilskem društvu Lipoglav. Pri tem smo prišli do nekaj glavnih ugotovitev. Intervjuvanci so bili mnenja, da so odnosi na medsebojni, družbeni in društveni ravni dobri, da ima prostovoljno gasilsko delo in medsebojno sodelovanje gasilcev zelo velik pomen za razvoj in obstoj samega društva, prav tako pa tudi za razvoj lokalnega in širšega okolja.
Ključne besede: gasilska organizacija, prostovoljno gasilstvo, gasilec, prostovoljno gasilsko društvo Lipoglav, medgeneracijsko sodelovanje, organiziranost prostovoljnega gasilskega društva.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 1192; Prenosov: 0
Celotno besedilo (4,70 MB) |
