21. Davčna obremenitev nepremičnin v SlovenijiSara Accetto, 2020 Opis: Premoženje je del obdavčitve vse od časa, ko je davek postal del stvarnosti, pa do danes. V diplomskem delu želimo prikazati obdavčitev nepremičnin v Republiki Sloveniji.
Namen diplomskega dela je izdelati konkreten pregled različnih obremenitev nepremičnin s ciljem ustvariti celovito sliko o davčnih omejitvah pri poslovanju z nepremičninami.
V delu predpostavljamo, da želi posameznik povečati svoj donos iz poslovanja z nepremičnino. Zato v delu iščemo tudi odgovor o davčno optimalni organizacijski obliki.
Delo je razdeljeno na več posameznih vsebinskih poglavij. Predstavlja splošne značilnosti poslovanja z nepremičninami; podrobno opredeljuje vrste obdavčitve nepremičnin; opisuje različne organizacijske oblike gospodarjenja z nepremičninami.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: nepremičnina, trg nepremičnin, stanovanjski (hipotekarni) kredit, lizing, hipoteka, davki
Objavljeno: 14.11.2020; Ogledov: 1518; Prenosov: 196
 Celotno besedilo (1013,39 KB) |
22. Dodatni zaslužki fizičnih oseb v Sloveniji in njihova obdavčitev s poudarkom na osebnem dopolnilnem deluHelena Urlep Avberšek, 2021 Opis: V diplomskem delu z deskriptivnim pristopom proučimo in predstavimo z zakonom določene možnosti, ki domačin in tujim fizičnim osebam na območju Republike Slovenije omogočajo ustvarjanje kratkotrajnih oziroma začasnih dodatnih zaslužkov. Ugotovimo, da fizične osebe lahko dodatne zaslužke ustvarjajo prek katerekoli pogodbe civilnega prava ali pa registrirajo osebno dopolnilno delo. Dijaki in študentje lahko delo opravljajo tudi prek študentske napotnice. Prejemniki socialne podpore oziroma nadomestila za čas brezposelnosti lahko lastne zaslužke ustvarjajo v omejeni višini. S komparativno metodo dela primerjamo obdavčitve posameznih oblik dela in analiziramo, s katero obliko dela je mogoče ustvariti največje neto zaslužke. Osebno dopolnilno delo v nalogi podrobneje obravnavamo in s kvantitativno metodo v obliki ankete odgovorimo na postavljena raziskovalna vprašanja. Potrdimo domnevo, da je osebno dopolnilno delo previsoko obdavčeno in s strani države premalo stimulirano. Predlagamo spremembe glede obdavčitve dohodkov in višine vrednotnice ter uvedbo davčnih in socialnih stimulacij ali pa ukinitev sistema vrednotnic, saj je trenutni sistem predrag tako za potrošnike kot izvajalce del.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: osebno dopolnilno delo, dohodki na podlagi drugega pogodbenega razmerja, študentsko delo, začasno in občasno delo, dopolnilne dejavnosti na kmetiji, začasni in občasni zaslužki fizičnih oseb
Objavljeno: 23.06.2021; Ogledov: 1068; Prenosov: 65
Celotno besedilo (3,63 MB) |
23. Poslovni načrt za ustanovitev podjetja za pridelavo industrijske konopljeDejan Hofman, 2017 Opis: Pri iskanju idej za uspešno poslovno zgodbo v pomurski regiji je kmetijstvo zaradi naravnih danosti več kot očitna izbira. Z izbrano temo sem želel proučiti možnosti gojenja relativno nove poljščine, to je je industrijska konoplja, preveriti njen tržni potencial in izpostaviti njene pozitivne lastnosti.
Ideja je ustanovitev podjetja »Herba aeternam«, ki se ukvarja s pridelovanjem industrijske konoplje za nadaljnjo obdelavo. Podjetje ima v lasti 10 ha obdelovalne zemlje in vso potrebno mehanizacijo. Dolgoročni cilj podjetja je postati vodilni pridelovalec konoplje v državi in postopoma prodirati na tuje trge.
V poslovnem načrtu analiziram panogo poljedelstva in velikost potencialnega trga industrijske konoplje. Glede na prepoznani potencial sem sestavil načrt prodaje, opredelil ključne kupce in dobavitelje ter ocenil celotno vrednost investicije. S pomočjo SWOT analize sem proučil prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti, ki čakajo podjetje na poti realizacije, in sestavil strategije vstopa podjetja na trg. V terminskem načrtu sem opredelil posamezne faze, ki so potrebne za uspešen zagon podjetja.
Poslovni načrt je potrdil moja predvidevanja, da podjetje za pridelavo industrijske konoplje ob določenih predpostavkah lahko ustvari uspešno poslovno zgodbo. Glede na finančne projekcije dobiček podjetja namreč iz leta v leto raste, od 2.034 EUR v prvem letu pa vse do 14.367 EUR v četrtem letu poslovanja ob dejstvu, da si lastnik kot edini zaposleni izplačujem mesečno plačo v višini 791 EUR.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: poslovni načrt, novo podjetje, poljedelstvo, industrijska konoplja, gradbeništvo, prehrana, ekološka pridelava.
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 3932; Prenosov: 228
Celotno besedilo (1,38 MB) |
24. Slovenstvo na avstrijskem Koroškem v luči slovenske narodne skupnosti ter političnih in domovinskih organizacij večinskega narodaŠpela Gomboc, 2016 Opis: Ne moremo mimo dejstva, da se koroški Slovenci skozi vso zgodovino vključujejo v avstrijske politične stranke in poskušajo biti del političnega prostora. Žal pa se avstrijske politične stranke skozi zgodovino niso pokazale kot tiste, ki bi bile slovenski narodnostni skupnosti v Republiki Avstriji izrazito naklonjene. Danes, ko so človekove pravice domala dnevna aktualna tema vsakega demokratičnega političnega prostora, se nam samoumevno zastavljajo vprašanja, če je slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem politično sprejeta kot njeno dejstvo oziroma se še vedno najdejo taki, ki se ukvarjajo z vprašanjem vindišarstva na eni strani in slovenstva na drugi ter razlikami med njimi. Zanima nas tudi, če so prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Zato temo širimo, da bi izvedeli, kako vindišarska društva opredeljujejo svojo identiteto in gledajo na koroške Slovence ter njihove pravice. S tem delom ugotavljamo umestitev slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje na Koroškem, s tem pa tudi sprejetost te v političnih krogih in med predstavniki koroških Slovencev. Raziskavo podpiramo s pregledom zgodovinskih dejstev, pravne podlage in skozi intervju s pričevanji nekaterih vidnejših predstavnikov te manjšinske skupnosti, predstavniki avstrijskih političnih strank in predstavniki nekaterih tako imenovanih domovinskih organizacij. Kritično prikazujemo trenutne razmere in umeščenost slovenske narodne skupnosti v avstrijsko okolje ter prizadevanja politike za priznanje slovenske narodne skupnosti v Republiki Avstriji in njeno uveljavljanje. Raziskava daje pomembne zaključke o odnosu avstrijskih domovinskih organizacij in tudi uradne politike do slovenske manjšine v Republiki Avstriji, še posebej ker v zadnjem času v tem oziru ne zasledimo nobene vidnejše primerjave. V najbolj bistvenih delih naših zaključnih sklepanj ugotavljamo, da prepričanja o (ne)obstoju Vindišarjev niso obratno sorazmerna z odnosom avstrijskih političnih strank in domovinskih organizacij do pravic, ki gredo slovenski manjšini. Še vedno pa zaznavamo "vindišarski" boj z izpovedano slovensko manjšino glede "količine" pravic, ki gredo eni ali drugi strani. Morda pa so prav vindišarska prizadevanja, da bi - tako kot koroški Slovenci - dosegli svojo ustavnopravno zaščito tisto, kar jih nezavedno spominja na svoje pravo poreklo, pa čeprav preko izražanja "windisch", ki v je v izvornem pomenu tako ali tako sinonim za slovenstvo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Koroški Slovenci, Vindišarji, Brambovci, Heimatdienst, varstvo manjšin, plebiscit, Avstrijska državna pogodba, Slovenija, Avstrija, Magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3652; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,94 MB) |
25. |
26. Reform of democracy and the rule of law in SloveniaJernej Letnar Černič, Matej Avbelj, Marko Novak, Dejan Valentinčič, 2019 Opis: The rule of law is the fundamental basis for the functioning of any constitutional democracy in a free and democratic state. It is a precondition for a person's self-fulfilment and a functioning economy. A strategic constitutional and actual priority for Slovenia is to lay the foundations for the functioning of a real rule of law, which need to be internalised by the people, both in the public and the private sector. The rule of law is a precondition for the functioning of all state systems, as well as its social subsystems, particularly the economy. Slovenia started its path towards the rule of law only after declaring independence in 1991. In adopting a new Constitution -- despite legal continuity from the previous state -- Slovenia accepted explicitly and with high political consensus the values of the rule of law and the protection of human rights, setting them at the top of its normative, constitutional and legal framework.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravna država, vladavina prava, politični sistemi
Objavljeno: 09.05.2019; Ogledov: 3285; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,18 MB) |
27. Vloga slovenskih lovcev v osamosvojitveni vojni za Slovenijo ter sodelovanje z milico in teritorialno obramboKaja Peras, 2018 Opis: Osamosvojitvena vojna leta 1991 je Slovencem prinesla težko pričakovano novo samostojno
državo Republiko Slovenijo, po kateri je slovenski narod dolgo časa hrepenel. V desetdnevni
vojni za samostojnost je sodelovalo veliko akterjev – milica, Teritorialna obramba, politika,
civilna družba itd. Vloge posameznih akterjev so dobro znane, med njimi pa ni znana vloga,
ki so jo imeli slovenski lovci.
Organizirano lovstvo se je na območju Slovenije pričelo že v 19. stoletju, leta 1907 pa je bil
ustanovljen Slovenski lovski klub, ta se je skozi leta razvil v Slovensko lovsko zveze, ki je še
danes krovna organizacija na področju lovstva.
Lovstvo na področju zakonodaje ureja Zakon o divjadi in lovstvu, ki je bil sprejet leta 2004.
Lovska zveza Slovenije je od sprejetja novega zakona sestavljena iz posameznih območnih
združenj upravljavcev lovišč ter lovskih družin in lovskih zvez, ki pa sedaj delujejo le kot
društva.
V diplomski nalogi sem raziskala vlogo, ki so jo imeli slovenski lovci v osamosvojitveni
vojni za Slovenijo. Posamezni člani lovskih družin so v vojni sodelovali v sestavih milice,
Teritorialne obrambe (TO) ali narodne zaščite, mnogi pa so z uporabo svojih veščin in
poznavanja terena sodelovali le kot člani slovenskega lovstva.
Lovci so predstavljali nepogrešljiv vir informacij glede dogajanja na terenu, milici in TO so
pomagali pri varovanju objektov in prevozih orožja. Lovske koče in druge lovske objekte sta
milica in TO uporabljali za tajna skrivališča orožja ter za začasna prenočišča vpoklicanih
vojakov.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: osamosvojitev Slovenije, milica, Teritorialna obramba, vojska, lovci, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 874; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,03 MB) |
28. Primerjava implementacije javnih politik zaposlovanja mladih na območju Mestne občine Nova Gorica in Občine AjdovščinaMaruša Istenič, 2017 Opis: Diplomska naloga preučuje implementacijo javnih politik zaposlovanja mladih na območju
Mestne občine Nova Gorica in Občine Ajdovščina. Namen je, da se na podlagi pozitivnih praks
iz ene občine predlaga ukrepe v drugi občini in obratno.
Diplomsko nalogo sestavljata dva dela. Teoretični del predstavlja pojme javne politike, policy
analize, njen potek in zakonodajne ureditve zaposlovanja mladih v Sloveniji. To so tudi
izhodišča za nadaljnjo analizo in kasneje primerjavo javnih politik.
Empirični del diplomske naloge predstavlja po poteku policy analize dva pristopa k
preučevanju. Prvi pristop je »od zgoraj navzdol«, pri katerem smo predstavili javnopolitične
igralce na področju zaposlovanja mladih in javne politike, ki jih sprejemajo. Preučili smo
javnopolitične igralce vse od nivoja Evropske unije, državnega nivoja in kasneje konkretne
javne politike občin Nova Gorica in Ajdovščina. Pri drugem pristopu »od spodaj navzgor« smo
informacije pridobili z intervjuji s ključnimi državnimi in civilnodružbenimi igralci v
preučevanih občinah.
Ugotovili smo, da je Občina Ajdovščina veliko prej zaznala problematiko zaposlovanja mladih
kot pomembno in prej začela z ukrepi reševanja. Leta 2012 je sprejela Strategijo za mlade v
občini Ajdovščina, v občini Nova Gorica pa je strategija v fazi obravnave. Kot razliko opažamo
pomanjkanje civilnodružbenih igralcev, ki bi se ukvarjali s tematiko in izvajali sprejete javne
politike v Novi Gorici. V občini Ajdovščina se s tem področjem bolj konkretno ukvarjajo
organizacije Mladinski svet in Inštitut za mladinsko politiko. Dostop do političnih odločevalcev
bolje ocenjujejo v Ajdovščini, predvsem z vidika upoštevanja predlogov in ne toliko možnosti
predlogov. Kot rešitev v občini Nova Gorica vidimo predvsem možnost spodbud za
participacijo mladih v institucijah (obuditev Mladinskega sveta), ki bi vodila tudi do boljše
implementacije sprejetih ukrepov na področju zaposlovanja mladih in večjega nadzora.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: zaposlovanje mladih, implementacija javnih politik, Mestna občina Nova Gorica, Občina Ajdovščina, policy analiza, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,20 MB) |
29. Ali je znanje slovenskega jezika pogoj za čutenje slovenske etnične identiteteNeli Skočaj, 2022 Opis: Z magistrsko nalogo smo želeli raziskati kakšno vlogo ima znanje slovenskega jezika pri
čutenju in ohranjanju slovenske etnične identitete pri Slovencih izven meja Slovenije, na
primeru zamejcev v Italiji in izseljencev ter njihovih potomcev v ZDA in Argentini. V nalogi
ugotavljamo, da se slovenski jezik v tujini počasi in vztrajno izgublja, najbolj v ZDA, medtem
ko se je v Argentini po zaslugi tamkajšnje etnične skupnosti in zgodovinsko – političnih
dejavnikov uspel dokaj dobro ohraniti. Ohranil se je samo pri 3. valu izseljencev iz političnih
razlogov. Pri prvih dveh izselitvenih valovih se je slovenski jezik ravno tako izgubil. V
teoretičnem delu naloge smo opisali zgodovinske prelomnice, ki so razdelile slovensko etnično
ozemlje in kako je potekalo izseljevanje s slovenskega etničnega ozemlja. Opredelili smo
identiteto in jezik in primerjali kako se slovenska etnična identiteta v teh skupnostih ohranja. V
empiričnem delu smo uporabili kvantitativni pristop in metodo anketnega vprašalnika. S
podrobnejšimi statističnimi analizami smo pregledali, kako se Slovenci v vseh treh skupinah in
z različnim znanjem slovenskega jezika razlikujejo v nekaterih odgovorih ankete. Uporaba in
ohranjanje slovenskega jezika je najintenzivnejše v naši neposredni bližini, v zamejstvu, prav
tako pojmovanje slovenske etnične identitete v povezanosti z znanjem slovenskega jezika.
Tam, kjer se slovenski jezik v skupnosti izgublja, ga nadomeščajo drugi etnični atributi,
predvsem hrana in ohranjanje narodnih običajev in navad ter aktivno sodelovanje v etnični
skupnosti. Kot se spreminja sam jezik skozi čas, se spreminja tudi pomembnost atributov
etničnosti, stare nadomeščajo novi, sodobnejši. Globalizacija in digitalizacija spreminjata tudi
delovanje in pojavnost etničnih skupnosti, tradicionalne oblike delno nadomeščajo virtualne.
Kako pojmujemo svojo slovensko etnično identiteto in kako se opredeljujemo, je odvisno od
vsakega posameznika in njegovega zaznavanja pomembnosti določenega etničnega atributa,
pri čemer jezik ni nujno na prvem mestu. Tudi brez znanja slovenskega jezika lahko čutiš
slovensko etnično pripadnost.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: etničnost, identiteta, jezik, izseljenstvo, slovenstvo, zamejstvo, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 545; Prenosov: 53
Celotno besedilo (3,52 MB) |
30. Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev?Helena Volčanjk, 2022 Opis: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije.
Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca.
Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 489; Prenosov: 52
Celotno besedilo (2,13 MB) |
