31. Prenos zgodovinskega spomina o vplivu begunstva in begunskih taborišč na civilno prebivalstvo med in po soški frontiKarin Premrl, 2022 Opis: Prva svetovna vojna je pustila močan pečat na civilno prebivalstvo. V Posočju se je moralo na tisoče ljudi nemudoma izseliti iz svojih domov in se zateči v neznano. Veliko ljudi je bilo nastanjenih v taboriščih, v katerih so opravljali različna dela, da so zaslužili za preživetje. Žene, otroke in starejše bolne ljudi je vojska pustila v zaledju, očete oziroma može in sinove pa vpoklicala za bojevanje na fronti.
Tema diplomske naloge zavzema prenos zgodovinskega spomina o begunstvu iz obdobja soške fronte med desetimi posamezniki. Z diplomsko nalogo smo želeli ugotoviti, ali se spomin na to obdobje prenaša iz roda v rod, ali spomin na to obdobje tone v pozabo ter koliko to obdobje potomci beguncev poznajo. Kot raziskovalno metodo smo uporabili intervju, katerega smo izpeljali s posamezniki, starimi med 55 in 80 let. Od tega smo izbrali pet moških in pet ženskih oseb. Izbrali smo tiste posameznike, za katere smo predvideli, da poznajo zgodovinski čas in obdobje soške fronte ter s tem obdobjem povezano begunstvo. V nalogi smo si zastavili eno raziskovalno vprašanje. Ko smo z raziskavo zaključili, smo odgovorili na to vprašanje in tako prišli do ključnih ugotovitev. S samo raziskavo smo prišli do zaključka, da je spomin na trpljenje prebivalstva še močno živ, še posebej pri ljudeh, ki so imeli prednike v begunstvu iz obdobja soške fronte.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: begunstvo, begunska taborišča, soška fronta, civilno prebivalstvo, spomini, kolektivni spomin, pričevanja, diplomske naloge
Objavljeno: 20.01.2023; Ogledov: 484; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (670,12 KB) |
32. Pravne zagate urejanja osebnih statusov ob izselitvi iz Slovenije in vračanju v SlovenijoMaja Rejc, 2023 Opis: Magistrsko delo obravnava preseljevanje v preteklosti in danes, pri čemer se osredo-toča na težave, ki se ob selitvah pojavljajo. Način selitev, množičnost in pogoji za preseljevanje so se skozi čas močno spremenili. Tudi povezanost z domačimi in domovino je danes precej drugačna od nekoč. V sodobnem času hitreje potujemo, hkrati pa ko-municiramo preko spleta, telefonov in podobno, kar močno spremeni način povezanosti v primerjavi s preteklostjo, ko so dolgo potovali, nato pa komunicirali preko pošiljanja pisem. Danes poznamo tudi različna združenja Slovencev v neki tuji državi, kar nam lahko močno olajša vse skupaj. Proces selitve je zahteven, zato nam večkrat lahko pomaga pomoč in izkušnje znancev, prijateljev oziroma oseb, ki so tudi same šle skozi proces selitve. Kljub vsem pozitivnim posledicam, ki jih je prinesla tehnologija, pa vse-eno velik del urejanja zadev ob selitvah še vedno ni samodejni. Ostaja veliko papiro-logije za urejati ob odhodu kot tudi ob prihodu v novo državo. Na potrebne dokumente se še vedno precej dolgo čaka. Tako se pojavljajo težave na področju urejanja davčnih zadev, zavarovanj in prijave prebivališč. V uvodnem delu so opredeljeni ključni pojmi, v osrednjem delu magistrskega dela pa so obravnavane prav te težave s katerimi se ob selitvah srečujemo. Najpogostejše težave s katerimi se srečujemo ob selitvi smo poiskali s pomočjo različnih metod raziskovanja - pregleda člankov, osebnih izkušenj in intervjujev. Namen raziskave je odkriti, kaj bi bilo treba spremeniti, da bi bilo težav pri selitvah čim manj. V sklopu raziskave smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja na katera smo odgovorili s pomočjo odgovorov pridobljenih z intervjuji. Naše ugotovitve so uporabne predvsem za tiste, ki načrtujejo selitev v prihodnje, prav tako smo dobili predloge, kaj vse bi bilo treba spremeniti. Delo pa ima dodatno vrednost, ker so vse informacije glede migracij zbrane na enem mestu.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: selitev, težave pri selitvi, dokumentacija, množična migracija, povezanost z domačo deželo
Objavljeno: 20.04.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 24
Celotno besedilo (866,00 KB) |
33. Policijski postopki z migranti - nevarnosti diskriminacijeDejan Ravš, 2016 Opis: Policisti mnogihdržav se pri opravljanju svojega poklica pogosto srečujejo z migrantiin migracijami, ki so lahko regularne ali neregularne. Z njimi imajo postopke med opravljanjem kontrole cestnega ali drugega prometa, med nadzorom državne meje, med vzdrževanjem javnega reda in miru, med preiskovanjem kaznivih dejanjter ob drugih priložnostih, ki jih narava policijskega dela zahteva. V postopkih z migranti pa policisti lahko oziroma policisti smejo, glede na okoliščine, uporabljati tudi zakonsko predpisana pooblastila. Med uporabo pooblastil morajo paziti, da le teuporabljajo samo in izključno v skladu z zakonskimi določili, saj bi s prekoračitvijo le teh lahko posegli v človekove pravice in temeljne svoboščine. Zavedamo se, da so tudi policisti dovzetni na družbene vplive, zato se tudi policistom lahko zgodi, da zaradi svojih pogledov in prepričanj, ki so se jim izoblikovali tekom njihovega življenja, podležejo skušnjavam in med opravljanjem svojega poklica naredijo napake. V kolikor gre za manjše napake, ki se jih nekako da odpraviti ali popraviti, to niti ni takšna težava, v kolikor pa so te napake takšne narave, da so zaradi njih kršenečlovekove pravice in temeljne svoboščine, pa za le te ni opravičila. Med takšne neoprostljive in nedopustne napakespada tudi diskriminacija.Prav temu problemu se bomo posvetili med raziskovanjem teme magistrske naloge,ki se nanaša na diskriminacijo policistov med njihovimi postopki z migranti.Pri tem se bomo osredotočili na vzroke, zakaj do takšnih postopkov prihaja in na kakšen način lahko policistidiskriminacijo protimigrantom izkazujejo.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: migranti, policija, diskriminacija, ilegalni prestopi, državne meje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3282; Prenosov: 155
Celotno besedilo (2,32 MB) |
34. Primerjava zgodovinskih, političnih in pravnih vidikov funkcije šefa države v Republiki Sloveniji in Ruski federacijiDejan Kaloh, 2014 Opis: Magistrsko delo obravnava in primerja zgodovinske, politične in pravne vidike funkcije šefa države v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju tudi RS) in Ruski federaciji (v nadaljevanju tudi: RF). Pristojnosti in funkcije predsednika države v teh dveh državah so nujno drugačne, saj je Slovenija predstavnica parlamentarnega sistema državne oblasti z reprezentativno vlogo šefa države, Ruska federacija pa je država s predsedniškim sistemom državne oblasti, kjer je vloga šefa države v primerjavi z drugimi ključnimi državnimi organi izstopajoča. Obe državi kljub razlikam v sodobnem sistemu državne oblasti povezuje skupna komunistična preteklost, za katero je bilo značilno enostrankarsko vladanje in soočenje s prehodom v novi demokratični sistem, ko je Slovenija postala parlamentarna demokracija, Ruska federacija pa je dobila dominantni predsedniški sistem. Obe državi sta v nenehnem procesu utrjevanja demokratične države, pri tem pa ima ravno predsednik države zelo pomembno vlogo. Odnosi med posameznimi vejami oblasti v odnosu do šefa države so v obeh preučevanih državah različni. Predsednik Republike Slovenije predstavlja »sui generis« državni organ in je pozicioniran zunaj okvirjev klasične tridelne oblasti, ob tem, da v
svojih rokah nima izvršilne oblasti. Predsednik Ruske federacije pa ravno obratno - predstavlja četrto vejo oblasti, ki je v primerjavi s preostalimi tremi vejami oblasti dominantna. Magistrsko delo se je v osrednjem delu osredotočilo na primerjalni opis vloge, pristojnosti in pooblastil predsednika v sistemu, ki mu dovoljuje več oblasti (Ruska federacija) in v sistemu, v katerem je predsedniška oblast bolj omejena (Republika Slovenija). Dejanski položaj in moč šefa države pa je bilo potrebno nujno presojati v kontekstu politične zgodovine države, ustavnega okvirja in v luči osebnostnih značilnosti vsakokratnega šefa države.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: šef države, pristojnosti šefa države, parlamentarni sistem, predsedniški sistem, predsednik Republike Slovenije, predsednik Ruske federacije
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3510; Prenosov: 162
Celotno besedilo (646,41 KB) |
35. |
36. |
37. |
38. |
39. |
40. |
