51. Vpliv Bolonjske reforme na migracijske tokove s poudarkom na begu možganovJernej Kus Ambrož, 2019 Opis: Vse bolj prisotna globalizacijska politika vpliva na vedno lažjo mobilnost posameznikov, tudi najvišje izobraženih. Namen magistrskega dela je bil na podlagi preučitve primarnih in sekundarnih virov ter opravljene kvalitativne raziskave preveriti v kolikšni meri instrumenti mobilnosti bolonjskega sistema vplivajo na migracijske tokove. Pri tem smo se osredotočili na migracije najbolj izobraženih strokovnjakov, torej na t. i. beg možganov. Podrobneje smo preučili razvoj slovenskega sistema izobraževanja pred in po sprejetju bolonjskega sistema. Večji poudarek smo namenili instrumentom mobilnosti in raziskovanju bega možganov ter naredili primerjavo med tem, kako rešujejo beg možganov ob Sloveniji še v dveh razvitih evropskih državah Avstriji in Nemčiji. Zastavljeni hipotezi smo potrdili tudi na podlagi kvalitativnega raziskovanja, v katerem smo opravili usmerjen intervju z izobraženimi respondenti, ki živijo in delajo v tujini. Ugotovili smo, da mobilnost znotraj terciarnega izobraževanja vpliva na to, da lahko posameznik spozna tujino in olajša kasnejšo zaposlitveno migracijo. Vendar beg možganov ni problem le Slovenije in drugih držav nove Evrope. Z njim se srečujejo tudi v drugih državah stare Evrope. V primerjavi s Slovenijo, sta Avstrija in Nemčija neprimerno bolj aktivni tako na področju preprečevanja bega možganov kot tudi na področju menjave in kroženja možganov. V zaključku smo ugotovili, da tema bega možganov zaradi svoje kompleksnosti zahteva integralni pristop v katerega bi morali biti vključeni inštituti in raziskovalci iz vseh področjih, na katerih se reflektira pojav bega možganov. Najdeno v: osebi Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2388; Prenosov: 292 Celotno besedilo (2,73 MB) |
52. Organizacijska kultura v Pošti Slovenije d.o.o.Cvetko Sršen, 2014 Opis: Pričujoča magistrska naloga obravnava organizacijsko kulturo na primeru slovenskega nacionalnega poštnega operaterja tj. Pošte Slovenije d.o.o, ki je s svojimi enotami prisoten na celotnem ozemlju Slovenije. Ker na to temo v podjetju ali izven njega do sedaj ni bila narejena empirična raziskava, to pomeni, da bo naša prva na tem področju in v takem obsegu. Glavni namen naloge je predstaviti teoretičen vidik organizacijske kulture v podjetjih, pojasniti pojav in pomen fenomena kulture ter predstaviti tipologijo, na podlagi katere smo z ustreznimi orodji empirično ugotovili organizacijsko kulturo v podjetju in, posledično pogledali kakšne so možnosti za njene morebitne praktične izboljšave v prihodnji praksi. Cilj je odkriti kakšna je organizacijska kultura oziroma kateri tip organizacijske kulture prevladuje v podjetju, za kar smo uporabili že uveljavljeni in zadostno preverjeni Cameronov in Quinnov vprašalnik. Zanimalo nas je ali se bodo pokazale statistično značilne razlike med posameznimi poslovnimi enotami, kot tudi to, ali obstajajo kvalitativno-vsebinske razlike v dojemanju organizacijske kulture med direktorji poslovnih enot in delavci. V ta namen smo opravili še kvalitativno empirično raziskavo z direktorji poslovnih enot s pomočjo poglobljenih intervjujev. Sledila je analiza pridobljenih primarnih podatkov iz anketnih vprašalnikov in intervjujev ter predstavitev in interpretacija pridobljenih rezultatov. Naša domneva, da bomo odkrili precejšnje razlike med posameznimi poslovnimi enotami iz različnih regij Slovenije se je samo delno uresničila, saj smo lahko potrdili le eno od štirih hipotez. Končni rezultat našega prizadevanja je lahko tako osnova za nadaljnje empirične študije v akademskem okolju kot tudi sporočilo menedžmentu velikih podjetjih za boljše razumevanje raziskovanega fenomena in potencialno vodilo za sprejemanje nadaljnjih korakov v vsakdanji poslovni praksi. Najdeno v: osebi Ključne besede: kultura, subkulture, organizacijska kultura, pošta, management, zaposleni Objavljeno: 15.06.2021; Ogledov: 1354; Prenosov: 103 Celotno besedilo (1,80 MB) |
53. Medkulturne kompetence v projektnem menedžmentuMarija Gale, 2015 Opis: V magistrskem delu povezano obravnavamo dva sodobna organizacijska in družbena
koncepta: projektni menedžment in medkulturne kompetence. Prek kompleksnega
raziskovalnega pristopa, ki vključuje kvalitativno in kvantitativno analiziranje pojavov in
zakonitosti, izpostavljamo po eni strani ključne socio-kulturne dejavnike projektnega
menedžmenta kot koncepcije upravljanja procesnih aktivnosti in virov projekta ter vodenja
ljudi, angažiranih na projektih prek komunikacije, po drugi strani pa ključne elemente
medkulturnih kompetenc, ki so pomembne za uspešno delovanje projektnih vodij in timov v
globalnem poslovanju oziroma v medkulturnem okolju.
Prek empirične študije smo s kvalitativno analizo delno strukturiranih intervjujev s
projektnimi menedžerji, ki imajo relevantne izkušnje iz projektnega dela v mednarodnem
okolju, in prek izvedene spletne anketne raziskave ugotovili, da se medkulturne kompetence
projektnega menedžerja pozitivno povezujejo z uspešnostjo izvajanja projektov v
medkulturnem in mednarodnem okolju ter da osebne vrednote in kompetence vodij in članov
projektov zelo pomembno vplivajo na projektni menedžment. Ključni prispevek magistrske
naloge je v izpostavitvi dejstva, da posedovanje in obvladovanje niza specifičnih zmožnosti za
obvladovanje medkulturnega konflikta ter učinkovito komuniciranje med deležniki pozitivno
vplivajo na uspešno izvedbo globalnega projekta. Najdeno v: osebi Ključne besede: projekti, organizacijska projektna kultura, mednarodno okolje, medkulturno okolje, projektni menedžment, komunikacijski splet, kompetence, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 846; Prenosov: 76 Celotno besedilo (2,33 MB) |
54. Modus operandi radijskih izdajateljev v praksi po pridobitvi dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti in statusa programa posebnega pomena v Republiki Sloveniji v obdobju 2004-2014Robi Brglez, 2015 Opis: Pričujoča magistrska naloga se ukvarja s strokovnim področjem izdanih radijskih dovoljenj in
dodeljenih statusov radijskega programa posebnega pomena v okviru radiodifuzne dejavnosti
v Republiki Sloveniji. Zakonsko-regulatorna ureditev zadevnega področja določa, da morajo
v skladu z Zakonom o medijih radijski izdajatelji za namen izvajanja radijske dejavnosti
naprej priglasiti svoj medij v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo, šele nato lahko od
Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Sveta za radiodifuzijo
kot soregulatorjev pridobijo radijsko dovoljenje. V okviru razširjanja in oddajanja
programskih vsebin lahko ob izpolnjevanju pogojev pridobijo tudi status radijskega programa
posebnega pomena. Z lastno analizo sekundarnih podatkov v obliki dokumentov (zlasti
izdanih odločb in sklepov) soregulatorjev v zvezi z radijskimi dovoljenji in zadevnimi statusi
ter izvedenimi strokovnimi nadzori nad radijskimi izdajatelji v obdobju 2004–2014 smo
poskušali definirati pristop oziroma t. i. modus operandi radijskih izdajateljev v vsakodnevni
praksi radijskega delovanja, ko so le-ti pridobili zadevna dovoljenja in statuse. Na podlagi
izvedene analize ugotavljamo, da izdajatelji relativno pogosto spreminjajo zahteve in
omejitve, ki izhajajo iz dovoljenj, prav tako se odločajo za prenos pravice za izvajanje
radijske dejavnosti na drugo pravno osebo. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami radijski
izdajatelji v večini upoštevajo urejevalne ukrepe regulatorja in odpravijo nepravilnosti,
navkljub temu pa je regulator v proučevanem obdobju v desetih primerih začasno preklical in
odvzel bodisi radijska dovoljenja bodisi statuse. Ob zaključku na podlagi ugotovitev
podajamo potencialne predloge za namen izboljšanja stanja na proučevanem področju in
predlog za nadaljnje raziskovanje analiziranega predmeta. Najdeno v: osebi Ključne besede: radiodifuzna dejavnost, radio, radijski izdajatelji, radijska dovoljenja, radijski programi, strokovni nadzor, medijska zakonodaja, magistrske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 717; Prenosov: 81 Celotno besedilo (1,45 MB) |
55. Motivi za odločanje podjetnikov v Sloveniji za ustanovitev socialnega podjetjaTamara Kokol, 2016 Opis: Trenutno živimo v času, kjer je stopnja brezposelnosti zelo visoka. Čedalje več ljudi je
takšnih, ki na svet gledajo nesebično in želijo s tem pomagati tudi drugim. Z ustanovitvijo
socialnega podjetja omogočamo delovna mesta ranljivim skupinam ljudi na trgu. To so
brezposelni, ki že dolgo iščejo zaposlitev, starejši, mladi, bivši odvisniki, zaporniki in tako
naprej. Zaradi tega je takšno podjetništvo bolj družbeno odgovorno, ker ustvarja družbene
koristi tudi za tiste, ki v klasičnem podjetništvu zelo težko najdejo svoje mesto. Cilj
diplomske naloge je ugotoviti motive, zaradi katerih se bodo posamezniki odločali za
ustanovitev socialnega podjetja, ali je razlog v subvencijah, ki jih dodeljuje država, ali je
razlog prispevati k družbeni koristi. V diplomski nalogi smo uporabili dva različna pristopa.
V teoretičnem delu smo uporabili kritično presojo, povzemanje virov in deskripcijo, v
empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika uporabili kvantitativno metodo. V
prvem delu smo obširno preučili temo socialnega podjetništva in pojem motivacije. V
diplomski nalogi je zajeta široka razlaga na temo socialnega podjetništva v Sloveniji, prav
tako v tujini. Obdelali smo tudi pojem socialnega podjetnika, kako naj bi le-ta razmišljal in
deloval. V drugem, empiričnem delu, so predstavljeni rezultati kvantitativne raziskave, ter
široka diskusija v kateri smo podali svoje kritično mišljenje. Najdeno v: osebi Ključne besede: socialno podjetništvo, motivacija, gonilniki razvoja, zaviralci razvoja, družbena odgovornost, diplomske naloge Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 755; Prenosov: 71 Celotno besedilo (1018,06 KB) |
56. Destinacija neznanoAnita Ramšak, 2012 Opis: Doktorska disertacija se osredotoča na situacijo mladoletnih migrantov brez spremstva, katerih
migracije so ekonomsko spodbujene, za razliko od večnih poudarkov na otrocih brez spremstva
iskalcih azila, beguncih in žrtvah trgovine z ljudmi. Skozi raziskovanje vzorcev, značilnosti in
motivov migracij mladoletnikov brez spremstva, ki so iz Moldavije pripotovali v Avstrijo (in
ostale države Evropske unije), disertacija izpostavi neskladnosti v politikah in ukrepih za zaščito
mladoletnikov brez spremstva ter izpostavi mehanizme, ki dodatno vodijo mladoletnike v
ranljivost za zlorabe in izkoriščanja. Osredotoča se predvsem na razumevanje ciljne skupine
skozi oči strokovnjakov in predstavnikov institucij, ki delujejo na področju otrok brez spremstva
v Avstriji. Disertacija prav tako – tudi skozi diskurz otrokovih pravic – kritično ocenjuje
prevladujočo konceptualizacijo in idealizacijo otroštva na zahodu, kot časa nedolžnosti, v
katerem je poudarek v prvi vrsti na izobraževanju in šolanju, in ki se ne sklada z realnostjo
življenj večine otrok po svetu. Disertacija se zaključi s priporočili za izboljšanje situacije
mladoletnih migrantov brez spremstva.
Najdeno v: osebi Ključne besede: mladoletniki brez spremstva, migracije, otrokove pravice, otroštvo, Moldavija, Avstrija Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1145; Prenosov: 62 Celotno besedilo (2,16 MB) |
57. Moralno podjetjeBogdan Jugovič, 2013 Opis: Tezo, da se etično v poslu splača, smo poskusili verificirati tako, da smo najprejizpeljali
definicijo moralnega podjetja,nato pa razvili metodo in kazalnike za vrednotenje
moralnosti dejanj podjetij glede na družbeno okolje, v katerem delujejo.
Javni izbor najboljših podjetij po spletu ekonomskih in drugih kriterijev v definiranem
družbenem okolju smo nato preverili tako, da smo po razviti metodi ugotavljali stopnje
njihove usklajenosti z moralnimi normami družbenega okolja. Kot gradivo za moralno
presojo smo uporabiliobjave in poročila o dejanjih podjetij v medijih. Kot podlago za
vrednotenje dejanj smo uporabilivečinsko sredinsko družbenopresojo in večinska stališča
omoralnosti,običajna v družbenem okolju, v katerem podjetje deluje.
Družbeno okolje Republike Slovenije vsebuje nekaj posebnosti, ki vplivajo na večinska
stališča pri presoji moralnosti dejanj. Pri analizi javnega izbora najboljših in največjih
slovenskih podjetij smo zasledili dodatno nekatere posebnosti, ki vplivajo na uspešnost
poslovanja in ki so se odrazile tudi v kazalnikih moralnega vrednotenja dejanj najbolj
uspešnih podjetij.
Teza, da so poslovno najboljša podjetja tudi najbolj poravnana z družbeno moralo in da
gre moralno zavednim podjetjem v poslu bolje kot tekmecem, ni potrjena v celoti. Tržne
razmere imajo glavni vpliv na uspešnost poslovanja. Pomembneso tudi urejenost
trga,prisotnost monopolnih elementovin zunanja – državna ali naddržavna – regulacija.
Moralnost je tu le eden dodatnih elementov v poslovanju, a ne toliko bistven za poslovni
obstoj.Pri izenačenih drugih pogojih med tekmeci na trgu pa preseganje standardov in
izkazano moralno zavedno poslovanje skupaj lahko pomenita tisto prednost, ki pritrdi
tezi, da se etično v poslu splača. Najdeno v: osebi Ključne besede: poslovna etika, moralno podjetje, merjenje moralnih dejanj, Slovenija Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 785; Prenosov: 49 Celotno besedilo (7,16 MB) |
58. Diplomanti na prehodu iz izobraževanja v zaposlitev v času družbene krizeDarka Podmenik, 2012 Opis: V zadnjih dveh desetletjih se je pomembno povečala izobraženost prebivalcev evropskih
držav, še posebej mladih, zmanjšala pa so se jamstva, da višja izobrazba zagotavlja boljše
zaposlitve. Za ustrezno zaposlitev postajajo vse bolj pomembna neformalno pridobljena
znanja in veščine ter sposobnost nadgrajevanja formalnih zanj. Te nove zahteve še posebej
prizadenejo populacijo mladih iskalcev prve zaposlitve, v času ekonomske krize pa vse bolj
tudi tiste z najvišjimi stopnjami izobrazbe. Poglavitni namen doktorskega dela je iskanje
odgovora na vprašanje, ali je mogoče zmanjšati negotovost zaposlitvenih izidov za mlade z
visokošolsko izobrazbo. In to s samo-vlaganji v (dodatno) izobraževanje, informiranje,
mreženje, tj. vlaganji v individualni človeški in socialni kapital. V središču proučevanja so
prehodi mladih (diplomantov) iz izobraževanja v zaposlitev in to na dveh ravneh: evropski in
slovenski. S sekundarno analizo podatkov evropskih raziskav o prehodu diplomantov v
zaposlitev ugotavljamo katere vrste in oblike vlaganj v človeški in socialni kapital in katere
kompetence, pridobljene med študijem, pomembno vplivajo na zaposlitvene izide po diplomi.
Izsledki sekundarne analize kažejo, da le povsem določene vrste in oblike vlaganj v človeški
kapital ter določene kompetence pozitivno vplivajo na hitrejšo in uspešnejšo zaposlitev po
diplomi. Za zelo pomembne so se namreč pokazale razlike med proučevanimi evropskimi
državami, ki ovirajo izpeljavo splošnih zaključkov. S časovno primerjalno študijo slovenskih
študentov višjih letnikov študijskih smeri po katerih že več let ni povpraševanja na trgu dela
ugotavljamo porast njihovih vlaganj v človeški in socialni kapital v času ekonomske krize.
Rezultati študije so pokazali, da proučevani študentje na splošno niso povečali svojih vlaganj
v človeški kapital. Povečali tudi niso vlaganj v individualni socialni kapital. So pa uporabili
socialni kapital, ki so ga imeli na razpolago, za pridobitev nekaterih kompetenc, ki lahko
izboljšajo njihov položaj na trgu dela po končani diplomi. Najdeno v: osebi Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 801; Prenosov: 102 Celotno besedilo (1,95 MB) |
59. Vpliv notranjega dialoga na agresivno vožnjo voznikov avtomobilovPrimož Rakovec, 2018 Opis: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, kako sta povezana notranji dialog in agresivna vožnja.
Predpostavili smo, da: (1) se voznik v času vožnje zaveda notranjega dialoga, (2) bo notranji
dialog agresivnega voznika negativen, (3) da negativen notranji dialog povečuje agresivno
vožnjo voznikov avtomobilov. Z namenom odgovoriti na zastavljeno vprašanje in preveriti
predpostavke v disertaciji opišemo različne teorije agresivnega vedenja in notranjega dialoga,
dejavnike vpliva in razlike v pojavnosti obeh konstruktov. V nadaljevanju notranji dialog in
agresivno vožnjo povežemo in predstavimo v teoretičnem modelu vpliva notranjega dialoga na
agresivno vožnjo. Povezanost notranjega dialoga in agresivne vožnje preverimo tudi s pomočjo
raziskave na vzorcu populacije 727 slovenskih voznic in voznikov. V raziskavo, ki združuje
kvantitativne in kvalitativne metode, smo vključili tudi eksperiment z uporabo simulatorja
vožnje in polstrukturirani intervju. Namen slednjega je bil pridobiti še bolj poglobljen opis
notranje izkušnje voznika v času vožnje. Izsledki raziskave pokažejo, da se voznice in vozniki
v veliki meri zavedajo notranjega dialoga v času vožnje, da notranji dialog sovpliva na pojav
agresivne vožnje, ter da je notranji dialog agresivnih voznikov negativen. Hkrati se potrdi tudi
prisotnost drugih funkcij notranjega dialoga (samo-ocenjevanje, samousmerjanje, samonadzor
…), ki prav tako vplivajo na način vožnje in ostala vedenja v času vožnje.
Najdeno v: osebi Ključne besede: varnost v prometu, vedenje, agresivna vožnja, notranji dialog, eksperiment, disertacije Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1156; Prenosov: 110 Celotno besedilo (2,76 MB) |
60. Krepitev integritete v policijiVida Zorc, 2013 Opis: V diplomski nalogi sta uvodoma predstavljena pojma morale in etike. V nadaljevanju so
opisane vrste etike in njene značilnosti v javni upravi. Predstavljeni so rezultati raziskave
empiričnega pregleda ujemanja javnih-zasebnih vrednot v Sloveniji in na Nizozemskem v
hierarhiji organizacijskih vrednot v organizacijah javnega in zasebnega sektorja. Prikazana je
preglednica vrednot organizacije, srednje vrednosti vrednot glede na stopnjo pomembnosti v
javnem in zasebnem sektorju v obeh državah ter vrste kodeksov. V nadaljevanju diplomske
naloge so razloženi pojem, načrt in test integritete. Integriteta ima velik pomen pri
preprečevanju korupcije. V nadaljevanju je predstavljena korupcija v Sloveniji in grafično
prikazani rezultati o stanju korupcije v javni upravi. V tretjem poglavju sta predstavljeni
ustanovitev in strategija delovanje odbora za integriteto in etiko v policiji, Policijska
akademija kor organizacijska enota Generalne policijske uprave, zadolžena za vsa
usposabljanja in izpopolnjevanja policistov v Republiki Sloveniji. Predstavljen je program
krepitve integritete policistov ter rezultati, doseženi po usposabljanju. V zadnjem poglavju so
interpretirani rezultati kvalitativne raziskave, izvedene med člani odbora za integriteto in etiko
v policiji, člani aktiva za socialne veščine Policijske akademije in študenti Višje policijske
šole. V zaključku so podani predlogi za izboljšanje, nadgradnjo in krepitev integritete v
policiji. Najdeno v: osebi Ključne besede: etika, morala, integriteta, policija, policijsko izobraževanje, kodeksi ravnanj Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 1116; Prenosov: 73 Celotno besedilo (1,26 MB) |