1. Posilstvo - dileme v kazenskopravni praksiMaša Korošec, 2017 Opis: Diplomsko delo govori o tematiki posilstva, obravnavani iz vidika kazenskega prava. Delno se obravnavana tematika seveda prepleta s kriminalistično stroko in psihologijo, vendar je rdeča nit naloge usmerjena v kazenskopravno relevantna dejstva.Ukvarjam se z vprašanji definicije posilstva, razvojem pojma ter inkriminacije posilstva v zgodovini ter seveda s trenutnimi ureditvami kaznivega dejanja posilstva ter ostalimi spolnimi delikti, ki so zajeti v členih 171-176. trenutno veljavnega Kazenskega zakonika v Republiki Sloveniji.V samem kazenskem postopku je treba spoštovati načela, ki sodnike vodijo ter usmerjajo pri razreševanju dilem. V diplomski nalogi so obravnavana tista načela, ki so za izbrano tematiko pomembnejša. Obravnavane v posebnem podpoglavju so tudi kazni, ki so za kazniva dejanja spolnih deliktov predpisane v Sloveniji, s poudarkom na primerih iz sodne prakse, kjer je razvidno, kako se v resničnem svetu izkoriščajo možnosti kaznovanja storilcev tovrstnih kaznivih dejanj. Priče, žrtve imajo v kazenskem postopku posebno mesto, saj so za dosego obsodbe velikokrat najpomembnejši dejavnik. Novela ZKP-N uvaja pomembne spremembe, predvsem v predkazenskem postopku, ki opisujejo dokazne vrednosti pričanja prič. Kot tesno povezan dokaz s pričanjem žrtev se uporablja v kazenskem postopku tudi dokazovanje DNK. To lahko z znanstveno gotovostjo umesti storilca na mesto zločina ter prikaže potek dogodka, sploh v nesrečnih primerih, ko je žrtev mrtva in pričanje ni mogoče, kot se je to pripetilo pri prvem primeru obsodbe s pomočjo DNK-dokazovanja. Odvzem svobode odločanja pri odločitvi o spolnem dejanju predstavlja poseg v pravice, varovane s številnimi mednarodnimi dokumenti, nacionalnimi zakoni ter Ustavo RS. Je nedopustno, treba pa je kaznivo dejanje razumeti s strani žrtve, da bi lahko prenehali s stigmatizacijo ter z nadaljnjo sekundarno viktimizacijo, ki jo žrtev, ki dejanje prijavi, že tako doživlja ob prijavi sami. S tem bi morda v prihodnosti poskrbeli za to, da bi se tovrstna kazniva dejanja vsaj večinsko prijavljala.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: posilstvo, spolno nasilje, kazenski postopek, dokazovanje DNK, pričanje žrtev, sekundarna viktimizacija
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 3356; Prenosov: 339
 Celotno besedilo (858,38 KB) |
2. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora - dileme in sodna praksaGregor Režek, 2018 Opis: Temeljni cilj storilcev kaznivih dejanj in organiziranih kriminalnih družb, ki izvršujejo kazniva dejanja, ki generirajo protipravno premoženjsko korist, je, da pridobljeno premoženje zadržijo in "uživajo". V mnogih državah, tudi v Republiki Sloveniji, so aktivnosti organov pregona poleg odvzema prostosti in obsodilnih sodb že dolgo usmerjene v iskanje, začasni zaseg in odvzem nezakonito pridobljenega premoženja. Odvzem premoženja so urejali različni zakoni, leta 2010 pa so poslanci Državnega zbora Republike Slovenije v obravnavo vložili Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora(v nadaljevanju ZOPNI). Zakon je v naš pravni red vnesel veliko novosti (odvzem premoženja nezakonitega izvora, ki poteka po pravilih civilnega postopka, institut obrnjenega dokaznega bremena), zato je bilo že ob sprejemu v strokovni javnosti izpostavljenih več dilem. Na začetku uporabe ZOPNI oziroma v fazi obravnave nekaterih odmevnih zadev, ki so organiziranim kriminalnim skupinam prinesle ogromno protipravno premoženjsko korist, je bilo pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije sproženih več postopkov za presojo ustavnosti posameznih členov in tudi zakona kot celote.Ti postopki so bili razlog za prekinitev več pravdnih postopkov odločanja o tožbah za odvzem premoženja nezakonitega izvora, zato so bili do sedaj pravnomočno zaključeni le trije postopki.Magistrsko delo je sestavljeno iz več sklopov. V posameznih sklopih opišem druge zakone, ki vsebujejo določila v zvezi s premoženjem, pridobljenim na nezakonit način, ZOPNI, dileme ob njegovem sprejemanju, podobne predpise treh evropskih držav, odločbe ustavnega sodišča in do sedaj pravnomočno zaključene postopke.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: premoženjska korist, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, sodna praksa
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3478; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,03 MB) |
3. Pravica do zagovornika kot temeljni predpogoj poštenega sojenjaSandra Radovič, 2018 Opis: Diplomsko delo govori o pravici do zagovornika in posledično o pravici do obrambe. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako se pravica do zagovornika uresničuje v slovenskem kazenskem postopku. Pravna država, njena načela, številne človekove pravice in temeljne svoboščine ljudem zagotavljajo varnost in svobodo pred posegi represivnega aparata države, ki so lahko samovoljni, čezmerni in nezakoniti. Država z izdajanjem pravnih aktov na svojem ozemlju vzpostavlja prisilo in varnost med svojimi ljudmi. Posameznik se lahko znajde v kazenskem postopku, v katerem je mnogo šibkejši od mehanizma države. Med postopkom je v izrazito neenakopravnem položaju, saj se nanj zgrne celoten državni represivni aparat in prav zato je treba postaviti visoke standarde pred posegi v posameznikove temeljne pravice. Obdolženec ima v kazenskem postopku pravice in s temi pravicami se zagotavlja varstvo osebne svobode. Zaradi tega, da je ta zagotovljena,mora biti zadoščeno interesom obrambe obdolženca. Ena od temeljnih pravic obdolženca v kazenskem postopku je pravica do poštenega sojenja, zato je vsakomur treba zagotoviti pravico do zagovornika. Zagovornik je tisti, ki postavlja obdolženca v kolikor toliko enakovreden položaj z državo, ki mu stoji naproti.Šele možnost obrambe z zagovornikom zagotavlja uresničitev obdolženčeve pravice do poštenega postopka v smislu enakosti orožja.Razvilo se je izredno pomembno načelo enakosti orožij (angl. equality of arms). Bistvo tega načela je, da je vsem strankam v postopku omogočena enaka možnost, tako obdolžencu na eni strani kot državi na drugi strani. Enaka možnost za uveljavljanje pravnih in dejanskih okoliščin, mnenj, stališč ter enaka možnost zbiranja in predlaganja dokazov. Za uresničitev tega načela pa je bistvenega pomena pravica do obrambe in zagovornika, ki bo to omogočil.Obdolženec lahko svojo pravico do obrambe uresničuje s tem, da obrambo izvaja sam ali pa s strokovno pomočjo zagovornika.V diplomskem delu sta predstavljeni tudi brezplačna pravna pomoč in pravica braniti se sam ali z zagovornikom.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: pravica do zagovornika, pošten postopek, zagovornik, brezplačna pravna pomoč, obvezna obramba
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 3358; Prenosov: 408
Celotno besedilo (541,09 KB) |
4. Pomen novele ZKP-N za varstvo zaupnosti razmerja med odvetnikom in strankoInes Bregar, 2017 Opis: Jedro diplomskega dela tvori predstavitev ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih in tisti del predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki se nanaša nanje. Spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku je zakonodajalcu naložilo Ustavno sodišče, ki je ugotovilo njegovo neustavnost. Zakonska ureditev, ki je veljala do odločbe Ustavnega sodišča, je omogočala široko in obsežno dostopanje preiskovalcev do podatkov in je tako protiustavno posegala v odvetniško zasebnost. Zaradi osvetlitve in razumevanja obravnavane tematike je na začetku diplomskega dela na kratko predstavljeno odvetništvo s poudarkom na načelu zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko. Predstavljena je tudi ureditev preiskovalnih dejanj pri odvetnikih pred sprejemom odločbe Ustavnega sodišča, v nadaljevanju dela pa je podrobno predstavljena tudi odločba. Ker se je do vprašanj, ki se nanašajo na preiskovalna dejanja pri odvetnikih, večkrat opredelilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, je eno poglavje dela posvečeno predstavitvi sodne prakse na tem področju ter meril in pogojev za dopustnost preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, ki jih je opredelilo to sodišče. Diplomsko delo obsega tudi kratek pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih v nekaterih drugih državah. Sklepni del diplomskega dela je namenjen podrobni predstavitvi in obrazložitvi predlagane zakonske rešitve ter ugotovitvam, ali ta predstavlja zadosten korak naprej na tem področju. Prispevek predstavlja celoten pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, tako z vidika odločbe Ustavnega sodišča in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kot z vidika predlagane zakonske rešitve.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: ustavna sodišča, Evropsko sodišče za človekove pravice, odvetništvo, odvetniki, Zakon o kazenskem postopku, varovanje tajnosti, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2677; Prenosov: 155
Celotno besedilo (644,89 KB) |
5. Kazenski postopek za mladoletnikeNataša Janežič Žagar, 2018 Opis: Mladoletniška delinkvenca je izraz, ki označuje vsa kazniva dejanja mladoletnih oseb; to so osebe v starosti od 14. do 18. leta v slovenskem sistemu ter osebe od 10. do 17. leta oziroma izjemoma do 24. leta v anglo-ameriškem sistemu. Mladoletna oseba je v obeh omenjenih sistemih v kazenskem postopku obravnavana drugače. Gre za osebe, ki izvršijo kazniva dejanja predvsem zato, da bi se izkazali pred vrstniki in širšo družbo ter pridobili statusni položaj. Nerazvit čut za moralo, še ne povsem razvita osebnost in želja po občutku pripadnosti so glavni razlogi, da zunanji dejavniki dokaj hitro vplivajo na izvršitev kaznivega dejanja. Vzgojni ukrepi so tako lahko preventivni ukrepi na poti mladoletnika k izvršitvi kaznivega dejanja. V diplomskem delu sem se osredotočila na primerjavo slovenskega in anglo-ameriškega sistema glede obravnave mladoletnika v kazenskem postopku. V diplomskem delu je podan kratek oris določenih institucij, kot sta slovenski Center za socialno delo (CSD) in angleški program vključevanja mladih v družbo "Youth Inclusion Programme" (YIP). Določen poudarek je namenjen poglavitnima razlikama med sistemoma, in sicer institutu smrtne kazni, ki je do nedavnega v anglo-ameriškem sistemu veljal tudi za mladoletnike, in obravnavi mladoletne osebe kot odrasle osebe v kazenskem postopku, kar v Sloveniji ni mogoče.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 2523; Prenosov: 317
 Celotno besedilo (111,36 KB) |
6. |
7. Privolitev pri medicinskih posegih v okviru kazenskega pravaPatricija Kolenko, 2017 Opis: Za vsak medicinski poseg je potrebna veljavna privolitev pacienta oziroma njegovega zakonitega zastopnika, kadar ta ni sposoben sam podati veljavne privolitve. Institut privolitve pri medicinskih posegih je zagotovljen s petintridesetim členom Ustave Republike Slovenije, kjer je opisano varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic oziroma pravica do samoodločbe. Privolitev pri medicinskih posegih je opisana v sedmem poglavju Zakona o pacientovih pravicah. Kazenski zakonik (KZ-1E) institut privolitve v medicinske posege opisuje v 125. členu, izključitev kaznivega dejanja pri telesnem poškodovanju s soglasjem poškodovanca. Privolitev lahke telesne poškodbe ni protipravna, če poškodovanec privoli vanjo. Prav tako naklepna povzročitev hude telesne poškodbe ali posebno hude telesne poškodbe ni protipravna, če je poškodovanec vanjo privolil. Magistrsko delo obravnava institut privolitve pri medicinskih posegih v okviru kazenskega prava. S prikazom razmerja med Zakonom o pacientovih pravicah in Kazenskim zakonikom poskuša prikazati ureditev instituta privolitve, ki je v Sloveniji veljavna danes. Z opisom instituta privolitve, pogojev za veljavno privolitev v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo in različnih oblik privolitve (hipotetična privolitev, domnevna privolitev, nadomestna privolitev) sem poskušala potrditi zadani hipotezi: privolitev v medicinski poseg izključuje njihovo protipravnost ter nujnost medicinskih posegov zmanjšuje pomen obstoja privolitve v okviru kazenskega prava.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: medicinski posegi, privolitev, odločanje, kazniva dejanja, kazensko pravo, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2831; Prenosov: 201
Celotno besedilo (1,02 MB) |
8. Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora - povezanost s kazenskim postopkom in aktualne pravne dilemeRomina Lah, 2018 Opis: Med največjimi problemi, s katerimi se srečuje današnja družba, sta nedvomno terorizem in organiziran kriminal v povezavi s korupcijo. Ker ta dva družbena pojava načenjata bistvo vrednot, na katerih temeljijo liberalne demokratične družbe, ni presenetljivo, da so se mednarodna skupnost in posamezne države na te pojave odzvale s sprejemanjem represivne zakonodaje. V ta namen je tudi Slovenija leta 2011 sprejela Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, s katerim skuša država bolj učinkovito posegati v problematiko nezakonito pridobljenega premoženja.V magistrski nalogi bom predstavila zgoraj naveden zakon, ki ureja novo obliko posega v lastninsko pravico posameznika. Z uvedbo tega instituta se je odprla vrsta vprašanj, na katere bom skušala v tej nalogi tudi odgovoriti. S pomočjo kriterijev, ki so se izoblikovali v sodni praksi Vrhovnega sodišča in ESČP, se bom opredelila do pravne narave ukrepa po ZOPNI, ki je zaradi kazenskopravnih elementov, ki jih zakon vsebuje, utemeljeno vprašljiva. V tem kontekstu se bom ukvarjala tudi s primernostjo civilnopravnih elementov, ki jih ZOPNI vsebuje, kot so obrnjeno dokazno breme in nizki dokazni standardi. Zanimalo me bo tudi, kako je ta institut urejen na mednarodni ravni in ravni Evropske unije. Z odpravo notranji meja v EU so se namreč pojavili tudi negativni vidiki te integracije, ki se kažejo v strmem porastu kriminalitete, ki je presegla nacionalne okvirje.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 21.08.2018; Ogledov: 2585; Prenosov: 172
Celotno besedilo (699,85 KB) |
9. |
10. |
