Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Uveljavljanje pravil EU pri izvajanju storitev z napotenimi delavci c drugi državi članici
Urška Škerbinc, 2016

Opis: Čezmejno izvajanje storitev je začasno opravljanje dejavnosti delodajalca ali tujega delodajalca z napotitvijo delavcev na delo na podlagi ohranjene vključitve v ustrezna socialna zavarovanja v državi članici EU, kjer ima delodajalec sedež ali prebivališče. Področje urejajo uredbe in direktive EU, zaradi vse večjih zlorab, ki so se pojavile v zadnjem času, pa se Vlada trudi opredeliti zadevno problematiko tudi z nacionalno zakonodajo. Diploma se ukvarja z vprašanjem, ali je to smiselno in skladno s pravom EU ter z obravnavo problematike na tem področju.
Najdeno v: osebi
Ključne besede: Čezmejno opravljanjestoritev, napoteni delavec, storitev, evropska zakonodaja, uredba, direktiva, zakon o čezmejnem opravljanju storitev, kršitev
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2884; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (681,55 KB)

2.
Socialna varnost delavcev v okviru dela prek spletnih platform
Urška Škerbinc, 2019

Opis: Magistrsko delo predstavlja ustreznost obstoječe zakonske ureditve za področje platformnega dela ter kako tem delavcem zagotoviti ustrezno stopnjo socialne varnosti. Prek analize sodne prakse in definicij elementov delovnega razmerja so predstavljene ugotovitve, kako se v okviru opravljanja dela prek spletnih platform kažejo elementi delovnega razmerja, skozi predloge na evropski ravni pa so oblikovalcem politik predstavljeni izzivi, kako se lotiti ureditve tega področja, da bi po eni strani izkoristili pozitivne implikacije in istočasno zmanjševali pritisk na delovno silo in trg dela. Pozitivna obveznost države namreč pomeni, da mora imeti izdelan dober politični program, s katerim bo sistemsko zagotovila kar najbolj kakovostno zaščito in uresničevanje socialnosti in solidarnosti v praksi, kar posledično pomeni, da z uvedbo novih tehnologij in novih oblik dela ne smemo ogroziti socialne strukture in učinkovitega sistema socialne varnosti. Brez ustreznih zakonodajnih sprememb lahko namreč pričakujemo razkroj socialne države, kot jo poznamo danes in ki je kot temeljno načelo opredeljena v 2. členu Ustave Republike Slovenije. V zvezi z uvajanjem novih oblik dela in dela prek spletnih platform je nujno potrebno čim prej pričeti tudi s socialnim dialogom na ravni širše družbe, v katerem se bomo morali vprašati, v kakšni družbi želimo živeti in izpostaviti pomen socialne države, saj raziskovalni del magistrskega dela ugotavlja predvsem, da ta tema med ključnimi deležniki, z izjemo predstavnikov delavcev, ni ne prepoznana in ne obravnavana.
Najdeno v: osebi
Objavljeno: 30.10.2019; Ogledov: 2944; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (901,14 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh