21. |
22. |
23. |
24. |
25. |
26. SPREMEMBE SPALNIH, GIBALNIH IN PREHRANJEVALNIH NAVAD ŠTUDENTOV V ČASU EPIDEMIJE COVID-19David Trofenik, 2023 Opis: Slovenija je marca 2020 razglasila epidemijo COVID-19 in uvedla obvezno 14-dnevno karanteno. To je vplivalo na občutno zmanjšanje gibalne dejavnosti, poslabšanje duševnega zdravja, spremembe prehranskih navad in slabše socialne stike prebivalstva. Raziskava ugotavlja, kako je epidemija COVID-19 vplivala na spalne, gibalne in prehranjevalne navade študentov. Metode: Uporabljeni vprašalnik vključuje 24 vprašanj, ki obsegajo posamezne dele že validiranih vprašalnikov Preprosta telesna aktivnost (SIMPAQ) in Nacionalna raziskava o zdravju in zdravstvenem varstvu (EHIS). Anketa je bila izvedena s spletnim programom 1KA med anketiranci, starejšimi od 18 let, po metodi snežne kepe. Rezultati: Udeleženci so poročali o pozitivnih in negativnih spremembah različnih vidikov življenjskega sloga, ki so vplivale na ohranjanje optimalne stopnje kakovosti življenja. Izboljšanje telesne dejavnosti in trajanja spanja ter zmanjšanje sedečega vedenja bi bila za zdravje študentov zelo koristna. Uporabnost: Z analizo in predstavitvijo rezultatov želimo ozaveščati o preventivnih programih ter predstaviti pomen redne telesne aktivnosti in zdravega življenjskega sloga. Omejitve: Osebno anketiranje zaradi omejitev ni bilo mogoče. Izvedba ankete je potekala preko spleta. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: dnevne prakse, gibalna dejavnost, študenti, zdrav življenjski slog, epidemija, COVID-19 Objavljeno: 10.05.2023; Ogledov: 555; Prenosov: 62 Celotno besedilo (618,24 KB) |
27. Analiza števila vpisov v visokošolsko izobraževanje v obdobju 10 letRina Mazreku, 2023 Opis: Diplomsko delo obravnava izobraževanje mladih v zadnjih 10 letih, razliko v številu vpisanih v zadnjih 10 letih in morebitne vzroke za nadaljevanje ali ne nadaljevanje izobraževanja.
V teoretičnem delu smo opredelili izobraževanje na splošno, pomen visokošolskega izobraževanja in visokošolski sistem v Sloveniji, prav tako smo opredelili člen zakona o visokem šolstvu in predstavili vpisne postopke. Natančneje smo opredelili motivacijo in vlogo staršev ter vpliv na izobraževanje mladih.
Po teoretičnem sledi empirični del, s katerim smo dosegli cilj diplomskega dela. S pomočjo Statističnega urada RS smo pridobili želene podatke. Nato smo s tehniko intervjuvanja uspešno opravili tri intervjuje. Na koncu smo podali svoje ugotovitve in zaključek. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, študenti, mladi, Slovenija. Objavljeno: 29.07.2023; Ogledov: 346; Prenosov: 26 Celotno besedilo (1,28 MB) |
28. |
29. Raziskava stresa med študenti prava na Evropski pravni fakultetiMaruša Fortun, 2023 Opis: Namen magistrskega dela je raziskati stres med študenti prava na Evropski pravni fakulteti, ki se v praktičnem delu magistrskega dela ugotavlja z uporabo kvantitativne raziskovalne metode s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Zaradi boljšega razumevanja in povezovanja teorije s prakso so v teoretičnem delu magistrskega dela najprej predstavljeni pojmi stres, depresija in študij prava. Prvo poglavje je namenjeno razumevanju pojma stres, spoznavanju njegovih vrst, dejavnikov, simptomov, znakov in posledic ter tehnik njegovega obvladovanja in premagovanja. Sledi drugo poglavje, v katerem se predstavi depresijo, njene vrste, dejavnike, znake in zdravljenje. V tretjem poglavju je orisan študij prava na splošno in na Evropski pravni fakulteti, narejena pa je tudi primerjava med slovenskim in nemškim sistemom študija prava v praksi. Tako kot je stres širok pojem, saj nas neizogibno spremlja na vsakem koraku, je stres tudi ozek pojem, saj ga vsak posameznik doživlja na sebi lasten način. O njem se danes veliko govori, manj pa se govori o eni izmed njegovih negativnih posledic, ki je tihi spremljevalec dolgotrajnega stresa. To je depresija. Predmetna raziskava je pokazala, da je stres med študenti prava Evropske pravne fakultete zaradi študija prava prisoten v veliki meri, medtem ko depresije kot negativne posledice anketirani študenti v večini ne občutijo, poročajo pa o nekaterih simptomih depresije, ki so prisotni le v manjši meri. Glavna omejitev magistrskega dela je v tem, da raziskava stresa med študenti ni bila izvedena na vseh treh pravnih fakultetah v Sloveniji, torej še na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, zato rezultatov ni mogoče posplošiti na vse študente prava v Sloveniji. Najdeno v: ključnih besedah Ključne besede: stres, depresija, študij prava, študenti prava, Evropska pravna fakulteta Objavljeno: 13.12.2023; Ogledov: 268; Prenosov: 0 |
30. |