371. Ustavni vidiki kvazikazenskega postopkaJakob Elikan, 2023 Opis: Magistrsko delo obravnava dva instituta odpovedi delovnega razmerja s strani delodajalca iz krivdnih razlogov kršitev na strani delavca z vsemi znaki kaznivega dejanja: redno in izredno odpoved, kakor sta urejeni v veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih. Pri tem se posebej osredotoča na zakonsko formulacijo »znaki kaznivega dejanja« ter na razumevanje in uporabo te kazenskopravne sintagme v civilnem (delovnopravnem) sporu o zakonitosti odpovedi pogodbe. Ugotavlja, v kakšni meri so v takšnem kvazikazenskem postopku upoštevani kazenskopravni instituti (krivda, protipravnost itd.) in temeljna kazenskoprocesna jamstva (pravica do poštenega sojenja, domneva nedolžnosti, ekskluzijska pravila itd.). Delo obenem predstavi oba instituta skozi prizmo temeljnih ustavnih načel, človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V ta namen analizira obsežno sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki v najširšem smislu zadeva obravnavano tematiko, pa tudi domačo in tujo ustavnosodno prakso ter posamezne primere iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice. Posebej se posveča vsem procesnim vidikom izredne ali redne odpovedi delovnega razmerja, kakor tudi prepletenosti in soodvisnosti delovnopravnega in kazenskega postopka, ki pogosto tečeta sočasno. Magistrsko delo je obenem primerjalnopravni prikaz ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi hujših kršitev obveznosti v različnih jurisdikcijah. V sklepnem delu s primerjalno analizo in sintezo pokaže ključne točke veljavne zakonske ureditve, ki bi lahko bile predmet ustavnosodne presoje ali presoje kršitev konvencijskih pravic. Kritično ovrednoti dosedanji razvoj institutov ter ponudi (ustavno/konvencijsko) manj sporno nomotehnično rešitev. Magistrsko delo je tako tudi prispevek k širši razpravi o ustreznosti veljavne zakonske ureditve odpovedi delovnega razmerja zaradi najhujših kršitev s strani delavcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kvazikazenski postopek, ustavne in človekove pravice, redna in izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, kaznivo dejanje, pravica do poštenega sojenja
Objavljeno: 17.01.2024; Ogledov: 216; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (774,37 KB) |
372. Medijske pravice pri pripravi televizijskih športnih informativnih oddajMarjetka Hočevar, 2024 Opis: Priročnik "Medijske pravice pri pripravi televizijskih športnih informativnih oddaj" je vodnik,
namenjen strokovnjakom v medijski industriji, novinarjem, študentom in vsem, ki jih zanima
ustvarjanje televizijskih športnih informativnih oddaj. Oblikovan je z namenom zagotoviti
celosten vpogled v pomembnost in izvedbo spoštovanja medijskih pravic v kontekstu športnih
oddaj.
Športne informativne oddaje so pomemben del medijske krajine, ki ima velik vpliv na športno
in splošno javnost. Razumevanje in spoštovanje medijskih pravic v tem kontekstu je ključnega
pomena za ustvarjanje kakovostnih vsebin ter zaščito pravic vpletenih strani – tako športnikov,
klubov, zvez, kot tudi ustvarjalcev vsebin in nosilcev medijskih pravic.
Cilj priročnika je ponuditi razlago televizijskih medijskih pravic v športu ter podati smernice
in korake za ustvarjanje športnih informativnih oddaj, ki spoštujejo te pravice. Ciljna publika
priročnika zajema širok spekter uporabnikov, vključno z novinarji, uredniki, študenti medijskih
študijskih programov in pravnimi strokovnjaki, ki se ukvarjajo s športnimi vsebinami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: načrtovanje, medijske pravice, priročniki
Objavljeno: 26.03.2024; Ogledov: 145; Prenosov: 9
Celotno besedilo (615,98 KB) |
373. Sekundarna viktimizacija v R Sloveniji z vidika Evropske direktive o pravicah žrtev kaznivih dejanjViviana Ganzitti, 2024 Opis: Postati žrtev kaznivega dejanja pomeni za prizadeto osebo in njene bližnje nepravičen in nasilen poseg zoper osnovne zaščitene dobrine. Ta sporna dejanja lahko za seboj pustijo težke poledice, zato je za vsako skupnost, ki naj bi temeljila na socialnem in pravnem sistemu, pomembno, da se primerno odzove na stiske in potrebe prizadetih ljudi in tako poskusi ponovno vzpostaviti porušeno pravičnost. Potreba po pravičnosti in socialni podpori sta eni izmed osnovnih človeških potreb, zato je lahko pomanjkanje primernega odziva za človeka travmatično. Takšni napačni reakciji zato rečemo sekundarna viktimizacija. Takšni zgrešeni odzivi so lahko posledica pomanjkanja spoznanj ali motivacije posameznikov iz okolice ter neprimerno zastavljenih politik in postopkov pri obravnavi žrtev. Direktiva 2012/29/EU se posveča preprečevanju teh napačnih odzivov do žrtev kaznivih dejanj na ozemlju Evropske unije. Republika Slovenija je imela 3 leta časa prenesti direktivo v svoje notranje pravo z namenom doseganja zastavljenih ciljev, ki bodo izboljšali položaj obravnavanih žrtev. V preverbo prisotnosti sekundarne viktimizacije so se izvedli in analizirali intervjuji z žrtvami kaznivih dejanj. Analiza teh intervjujev je potrdila ugotovitve Evropske komisije iz leta 2022, da je izvajanje direktive prispevalo k izboljšanju položaja žrtev v Sloveniji, a je treba izboljšati zlasti ozaveščanje teh, ki žrtve obravnavajo, in informiranje žrtev, saj sta zavedanje o pravicah in razumevanje fenomena žrtve ključna za zmanjševanje tveganj sekundarne viktimizacije. Poročanje žrtev pa je pokazalo na pasivnost države ob kršenju zakonodaje, namenjene zaščiti žrtev. Za državo bo torej pomembno evalvirati in nadgraditi delovanje in doseganje ciljev direktive v praksi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sekundarna viktimizacija, žrtev, Evropska direktiva, pravice žrtev, viktimologija
Objavljeno: 16.04.2024; Ogledov: 67; Prenosov: 1
Celotno besedilo (585,87 KB) |
