1. Ustavna ureditev BiH in vprašanje pristojnosti entitet : magistrsko deloUroš Vukosavljević, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se v času širše mednarodne krize in približajoče se tridesete obletnice mirovnega sporazuma, ki je končal vojno zaradi ponovne oziroma večne aktualnosti teme spreminjanja državnih meja na Balkanu, ukvarja z Bosno in Hercegovino kot samostojno, a kompleksno in na geopolitične premike občutljivo državo. Delo s pregledom zgodovinskega razvoja in veljavnega prava ugotavlja temeljne značilnosti ustavnega sistema države in obliko državne ureditve. Pri določanju državne ureditve je ključno vprašanje notranjih odnosov v državi in vprašanje pristojnosti med relevantnimi subjekti. Raziskava se v večjem delu, razen kjer je to res nujno potrebno za razumevanje in kontekst, izogiba obravnavanju oboroženega konflikta, ki bi zahteval samostojno obravnavo, temveč se posveča predvsem ustavni ureditvi oziroma predvojnim in povojnim družbenim dogovorom treh bosansko-hercegovskih konstitutivnih narodov. V magistrskem delu so bile za prikaz ustavnega razvoja in njegovih značilnosti uporabljene naslednje metode, in sicer kompilacijska, sistematična zgodovinska in deskriptivna metoda. Z analitično, normativno-dogmatično in sociološko metodo pa delo skuša dognati resničen namen ustavodajalca in družbeni odnos do takšnega družbenega/državnega dogovora, ki je posledica mednarodnega mirovnega sporazuma. V nalogi je bilo ugotovljeno, da je Bosna in Hercegovina federacija s konfederalnimi elementi in je v veliki meri odvisna od mednarodne skupnosti, kot enotna država pa ima prihodnost zgolj ob upoštevanju načela konstitutivnosti, in sicer pod pogojem, da se opusti želja po prisilni unitarizaciji. V zvezi s tem je bilo ugotovljeno, da entiteti, po tem ko pristojnosti preneseta na zvezno raven, ne moreta enostransko razveljaviti zvezne zakonodaje in pristojnosti prenesti nazaj na entitetsko raven po postopkih za sprejemanje entitetske zakonodaje.
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, Dayton, ustava, entitete, pristojnosti
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 18
 Celotno besedilo (1,98 MB) |
2. Položaj priseljenk iz Bosne in Hercegovine v Republiki Sloveniji : diplomska nalogaEna Bašagić, 2022, diplomsko delo Opis: V naši diplomski nalogi smo obravnavali vprašanje položaja žensk iz Bosne in Hercegovine
ob preselitvi v Republiko Slovenijo. Glede na to, da se v Slovenijo vsako leto priseli veliko
število ljudi, predvsem iz držav nekdanje SFRJ, vključno z Bosno in Hercegovino, smo želeli
ugotoviti, kako se migranti prilagajajo novemu okolju. Odločili smo se, da bomo preučevali
samo žensko populacijo, saj so se ženske delno prisiljene seliti v Slovenijo, da bi lahko bile z
možem in obdržale družino skupaj. Na začetku je predstavljen teoretični del, kjer so opisani
različni pojmi, ki se nanašajo na našo raziskavo. Temu sledita metodološki del in raziskovalni
del. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika, kjer smo s pomočjo anketnega
vprašalnika pridovili mnenje žensk iz Facebook skupine »Bosanke v Sloveniji«. Skupina šteje
10.400 članic, različnih starosti in iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. V delu se
osredotočamo na ženske, ki so prišle v Slovenijo po letu 1991, torej po osamosvojitvi
Slovenije. Dobljene rezultate smo primerjali s prejšnjimi podatki in rezultati drugih avtorjev,
ki smo jih pridobili s pregledom obstoječe literature. Grafično smo jih predstavili s pomočjo
Excela. Odgovorili smo na naša raziskovalna vprašanja in na koncu podali zaključke in
ugotovitve raziskave, ki smo jo opravili. V diplomski nalogi smo potrdili hipotezi, da je za
večino migrantk privajanje na slovensko kulturo predstavljalo problem in izziv ter da stopnja
izobrazbe vpliva na manjši občutek manjvrednosti. Na podlagi rezultatov anketnega
vprašalnika smo zavrnili hipotezo, da so priseljenke iz Bosne in Hercegovine diskriminirane
na podlagi nacionalne pripadnosti.
Ključne besede: migracije, priseljenci, Slovenija, Bosna in Hercegovina, položaj, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1087; Prenosov: 21
Celotno besedilo (657,83 KB) |
3. Bosna in Hercegovina : območje konfliktov skozi zgodovinoBorislav Babić, 2012, diplomsko delo Opis: Razpad skupne drţave leta 1991, ki mu je sledila krvava vojna, je pustil za seboj v Bosni in
Hercegovini skoraj sto tisoĉ mrtvih, veĉ kot milijon razseljenih prebivalcev, uniĉeno
gospodarstvo in globoke delitve v druţbi, ki so vidne v vsakdanjem ţivljenju. Ĉeprav je po
podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma mednarodna skupnost priĉakovala, da bo Bosna
in Hercegovina zdruţena, demokratiĉna, veĉnacionalna in veĉ religijska politiĉna celota, bi
danes, ko se bliţa sedemnajsta obletnica sklenitve miru, teţko dokazali, da ta deluje kot
suverena drţava v pravem pomenu besede. Etniĉna in verska distanca treh narodov je veĉja,
kot je bila pred zaĉetkom drţavljanske vojne, v drţavi ni temeljnega dogovora o njeni
prihodnosti, velika veĉina Hrvatov in Srbov je ne doţivlja kot svojo domovino in je še vedno
pod mednarodnim protektoratom. Nacionalizem je stalnica v vseh segmentih današnje druţbe.
Najbolj pereĉe vprašanje za mednarodno skupnost in tri konstitutivne narode v Bosni in
Hercegovini je, kako doseĉi medsebojni konsenz o prihodnosti drţave.
Ključne besede: Bosna in Hercegovina, nacionalizem, Daytonski mirovni sporazum, mednarodna skupnost
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 2745; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,29 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine - kot kršitev zavez daytonskega mirovnega sporazuma : magistrsko deloAnja Zupanc, 2017, magistrsko delo Ključne besede: Bosna in Hercegovina, BIH, daytonski mirovni sporazum, ustavno sodišče, aneks IV, ustava, ustavno sodišče, Republika Srbska, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3468; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,99 MB) |
8. Kršitve pravic žensk med vojno v Bosni in Hercegovini ob koncu 20. stoletja : doktorska disertacijaAnida Sarajlić, 2010, doktorska disertacija Ključne besede: vojna, Bosna in hercegovina, genocid, ženske, človekove pravice, oboroženi konflikti, Rimski statut, kazniva dejanja, mednarodna sodišča, primerjalnopravne metode, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 03.08.2018; Ogledov: 4184; Prenosov: 181
Celotno besedilo (2,36 MB) |
9. Kritična ocena sodbe v Haagu o genocidu v Bosni s posebnim ozirom na ločena mnenja sodnikov : diplomsko deloValentina Miroci, 2014, diplomsko delo Ključne besede: vojno pravo, mednarodna hudodelstva, genocid, vojni zločini, zločini proti človeštvu, vojna, Bosna in Hercegovina, Meddržavno sodišče v Haagu, tožbe, sodbe
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2017; Ogledov: 3770; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,18 MB) |
