Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Človekove pravice današnjega časa so izjemnega pomena, saj so temelj civilne in demokratične družbe. Skozi zgodovino so se uveljavile v številnih listinah, dokumentih in ne nazadnje tudi v ustavah. Vzori ustav ZDA, francoske ustave (Deklaracija o pravicah človeka in državljana) so bili vodilo za pisanje ustav v evropskem prostoru. Zaščita ljudi s človekovimi pravicami pred oblastjo in pred arbitrarnimi posegi v življenje ljudi daje ljudem pravno varstvo, ki ga zagotavljajo redna in ustavna sodišča. Po grozotah druge svetovne vojne je bila Evropa na vrhuncu spoznanja, da morajo biti človekove pravice vključene v najvišje pravne akte držav in tako je nastala skupna mednarodna organizacija, z željo in ciljem po preprečitvi takšnih dejanj v prihodnje. Tako kot smo bili ljudje skozi zgodovino priča mnogim kršitvam človekovih pravic, smo tudi danes. Obstoj institucije, kot je Svet Evrope, je izjemnega pomena, saj v okviru nadzora Odbora ministrov Sveta Evrope skrbi za dosledno in učinkovito spoštovanje človekovih pravic v državah podpisnicah ter za ohranjanje načela pravne države, demokracije, pluralizma in enakosti pravic za vse ter vsakršno prepoved diskriminacije. Odbor skrbi za učinkovito izvrševanje in implementacijo sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter od držav terja politično voljo, moralno etiko, da storijo vse potrebno, da je za človekove pravice in izvršitev sodb poskrbljeno. Države imajo torej pozitivno pravno obveznost, da uresničujejo sodbe ESČP in preprečujejo podobne kršitve, izhajajoč iz odločb ESČP v prihodnje ter da se domača sodišča posamezne države članice sklicujejo na sodno prakso ESČP. Vendar ni vedno tako in je od držav potrebno terjati večjo politično voljo, da izvrši posamezno sodbo. To je še posebej pomembno pri težjih primerih, kadar za pritožnike vsakršen predlog trajanja postopka in nedoslednost pušča v njihovem življenju trajne in škodljive posledice. Zagotovitev pravičnega zadoščenja je za pritožnika ključnega pomena, zato si morajo države prizadevati, da bo v prihodnje nerešenih zadev čim manj in da bo storjeno vse, da bodo človekove pravice resnično uresničene v posamičnem pravnem redu držav članic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodna praksa, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 5390; Prenosov: 381
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: v radijske programe. Glasbene kvote so predmet spora med zagovorniki in nasprotniki že desetletja, vse tja od prve uvedbe v začetku tega tisočletja. Spor pa ni nekaj, kar bi bilo samo slovensko, prav v vseh državah, kjer so uzakonjene kvote, potekajo burne polemike o smiselnosti le-teh. Z vsako spremembo pa se zdi, da se prepad med zagovorniki in nasprotniki samo povečuje: medtem ko glasbeniki trdijo, da bo brez kvot slovenska glasba z leti propadla, in se politiki sklicujejo na nacionalno identiteto, pomembnost slovenske besede in spodbujanje slovenske ustvarjalnosti se na drugi strani lastniki radijskih postaj in glasbeni uredniki pritožujejo nad prevelikim posegom v uredniško svobodo, nad uničevanjem radijske krajine, nad preveliko regulacijo programski vsebin, ki vodijo radio, v teh težkih časih, ko se spreminja medijska krajina zaradi interneta, socialnih omrežij in streaming servisov, v vse bolj obrobno področje vpliva na potrošnike glasbe. Polemike o smiselnosti kvot so se iz malih bitk med posameznimi aktivisti znotraj glasbene scene na eni in nekaterih radijcev na drugi strani v preteklosti prelevile v pravo vojno med dvema gospodarskima panogama, glasbeno in radijsko industrijo, ki sta vsaka na svojem bregu. Vse skupaj je problematično, ker se nekaterih učinkov na kratek rok ne da izmeriti, saj ne obstajajo kazalci za boljšo ali slabšo glasbo, tako da je težko zaključiti, ali se kvaliteta slovenske glasbe zaradi kvot izboljšuje, ob poplavi glasbe, ki jo je omogočila relativno poceni, vsakomur dostopna snemalna tehnika, pa se tudi na večjo ali manjšo količino glasbe ne moremo opreti. Edini relevantni podatki so analize dogajanja na glasbenem in radijskem trgu v državah, ki imajo kvote in se s problematiko ukvarjano že več let, nekatere tudi desetletij. Edino, kar je skupno vsem državam, ki imajo kvote že desetletja, je težnja glasbene in radijske industrije, da se najde način, kako sistem obiti, ga zlorabiti, zmanipulirati ali izkoristiti sebi v prid, pri tem pa je nacionalna glasba po navadi bolj žrtev kot pa privilegiranka. Seveda pa tukaj ne smemo pozabiti tudi na politike, ki jim je trkanje po prsih z domačo besedo in zaščito kulturnih vrednot naroda vedno priročna gesta za nabiranje političnih točk. V pričujoči nalogi poskušam predstaviti zgodovino radia in radijskih kvot, pregledati sisteme kvot po drugih državah, predvsem Evrope, pa tudi nekaterih svetovnih glasbenih velesil, in vzroke zaradi katerih je prišlo do spreminjanja medijske zakonodaje v zadnjem letu. Sprejem sprememb in popravkov medijske zakonodaje v delu, ki določa višino in način implementacije kvot v slovenske radijske programe, je bil po besedah predlagateljev nujen predvsem zaradi odprave zlorab dosedanje ureditve. Dobršen del naloge je namenjen predstavitvi problemov, s katerimi se srečujejo glasbeni uredniki pri implementaciji problemov, na katere so radii opozarjali, pa jih zakonodajalec ni upošteval, predvsem pa dejanske številke predvajanj slovenske glasbe na radijskih programih pred in po uvedbi. Predstavljene so možne zlorabe obstoječega sistema in predvsem posledice, ki jih bodo kvote dolgoročno glede na izkušnje iz tujine imele na slovenski radijski trg in slovensko glasbeno ustvarjalnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: glasbeni programi, slovenska glasba, radijski trg, radijske postaje, Zakon o medijih, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 4481; Prenosov: 191
Celotno besedilo (2,27 MB)