Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 39
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba teorije Calliste Roy pri obravnavi pacienta po poškodbi obraznih kosti
Sebastian Petković, 2024, ni določena

Opis: Teoretična izhodišča: Maksilofacialno področje zdravstva se osredotoča na anatomijo zgornje čeljusti in obraznih kosti ter njihovo vlogo pri žvečenju, govoru in izražanju čustev, ki se kažejo skozi več pomembnih funkcij posameznika, npr. skozi mimiko obraza. Natančneje se maksilofacialno področje ukvarja z motnjami in poškodbami, ki prizadenejo glavo, obraz, vrat in usta, vključno s prirojenimi napakami, boleznimi in travmatičnimi poškodbami. Poškodbe obraznega predela so lahko posledica prometnih nesreč, športnih padcev in pretepov, simptomi pa vključujejo močno bolečino, otekline in težave pri žvečenju in govorjenju, ki sta temeljni funkciji tega dela glave. Namen naše raziskave je opredeliti uporabnost teorije Calliste Roy pri obravnavi pacienta po poškodbi obraznih kosti. Metodologija: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature. Za namen raziskave smo uporabili domačo in tujo znanstveno literaturo, ki proučuje teoretični model Calliste Roy, uporabnost modela v praksi in povezanost modela s področjem maksilofacialnih poškodb oziroma poškodb obraznih kosti. Zadetke literature smo iskali v brezpačno dostopnih bibilografskih bazah (Google Učenjak, PubMed, COBISS, DKUM in Cochrane), uporabili pa smo izključitvene kriterije: leto objave članka (objava med 2008 in 2023), jezik (angleščina, slovenščina) in prosta dostopnost članka v celotnem obsegu ter ključne besede (v slovenskem jeziku: pacient, zdravstvena nega, Callista Roy, poškodba obraznih kosti; v angleškem jeziku: patient, nursing, Callista Roy, facial bones trauma). Pri iskanju smo ključne besede v iskalnik posamezne bibliografske baze vpisali v istem vrstnem redu tako v slovenščini kot v angleščini, uporabili pa smo “Boolov operator”. Rezultati: Zdravljenje maksilofacialnega področja zahteva multidisciplinarni pristop, v katerem med drugim sodelujejo oralni kirurgi in zobozdravniki, temeljna pa sta osredotočenost na povrnitev funkcije in estetske korekcije. Medicinske sestre so tu pomembne predvsem v predoperativni in postoperativni oskrbi ter pri obvladovanju bolečine in čustveni podpori, ki jo nudijo pacientom in njihovim družinam. Razprava: Teorija Calliste Roy se osredotoča na prilagajanje in obvladovanje stresorjev, saj je to zelo pomemben dejavnik za delo medicinskih sester. C. Roy definira zdravje kot daljico, ki jo oblikujejo posameznikove sposobnosti prilagajanja ter poudarja fizične in psihosocialne potrebe pacientov. Uporaba teorije C. Roy omogoča celovito obravnavo in spodbujanje pacientove aktivne vloge v rehabilitaciji, kar pripomore k izboljšanju kakovosti življenja po poškodbi.
Ključne besede: pacient, zdravstvena nega, Callista Roy, poškodba obraznih kosti
Objavljeno v ReVIS: 08.12.2024; Ogledov: 90; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (2,05 MB)

2.
Vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost pacientov
Tanja Udovč, 2024, ni določena

Opis: POVZETEK Izhodišča: Socialna problematika in zdravstvena pismenost sta pomembno medsebojno povezani temi, ki vplivata na zdravje in dobrobit posameznikov ter družbe kot celote. Zdravstvena pismenost je pomemben dejavnik zdravja in dobrega počutja v celotnem življenjskem obdobju. Za izboljšanje zdravstvene pismenosti je treba obravnavati neenakosti v zdravju s proučevanjem različnih sociodemografskih dejavnikov v celotnem prebivalstvu. Zdravstvena pismenost je ključna za izboljšanje zdravja prebivalstva, zmanjšanje neenakosti v zdravju in povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema. Sposobnost razumevanja zdravstvenih informacij omogoča posameznikom boljše upravljanje lastnega zdravja, večjo verjetnost upoštevanja preventivnih ukrepov in boljše spoštovanje zdravstvenih priporočil. Namen raziskave je bil proučiti stanje zdravstvene pismenosti v občini Radeče ter vpliv socialne problematike na zdravstveno pismenost. Metode: Uporabili smo opisno metodo dela s kvantitativnim raziskovalnim pristopom. Podatki so bili zbrani s pomočjo tehnike anketiranja. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani podatki iz primarnih in sekundarnih virov. Za pridobivanje sekundarnih podatkov pa smo s pomočjo pregleda domače in tuje znanstvene in strokovne literature uporabili spletne vire ter podatkovne baze COBISS, PUBMED in CINAHL. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo programa SPSS, uporabljeni pa so bili frekvenčna statistika, opisna statistika in HI- kvadrat test za preverjanje hipotez. V raziskavi so sodelovali 504 občani Radeč. Rezultati: Ugotovili smo, da so prebivalci občine Radeče dobro zdravstveno pismeni. Najmanj težav zaznavajo na področju zdravstvenega varstva in skoraj vsak četrti anketiranec se sooča s problematično ali nezadostno zdravstveno pismenostjo. Področje z najnižjo oceno je bilo preprečevanje bolezni. Pri starosti in spolu smo ugotovili, da ni bilo statistično značilnih razlik med posameznimi skupinami. Ugotovili smo tudi, da so bile nižje ravni zdravstvene pismenosti povezane z izobrazbo, dohodkom, zdravstvenim stanjem in osamljenostjo. Naše ugotovitve kažejo, da imajo osebe, ki niso osamljene, ustreznejšo stopnjo zdravstvene pismenosti. Izsledki raziskave so predložili izhodiščne podatke o zdravstveni pismenosti in dokaze, ki kažejo na morebitna področja posredovanja. Razprava: Pomembno je, da priznamo zdravstveno pismenost kot osebno in družbeno dobrino, ki jo lahko izboljšamo s strategijami, financiranjem in praktičnimi ukrepi. Zagotoviti moramo razumljive informacije, dostopne vsem bolnikom, ne glede na stopnjo njihove pismenosti in izobrazbe ter socialno-ekonomski status. Za zbiranje natančnih, pomembnih informacij je pomembno okolje, v katerem jih posamezniki zbirajo. Dobro sodelovanje med zdravstveno službo, mediji in skupnostjo lahko olajša zbiranje pomembnih informacij za zdravje.
Ključne besede: socialna problematika, zdravstvena pismenost, pacient, zdravje
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 134; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (2,49 MB)

3.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z BIPOLARNO MOTNJO - DEPRESIVNA EPIZODA
Andraž Cukor, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Zdravstvena nega pri pacientih z bipolarno motnjo v depresivni epizodi zahteva celosten pristop, ki zajema fizično in psihično oskrbo. Medicinska sestra pacientu nudi podporo pri vsakodnevnih aktivnostih, saj se zaradi depresije lahko pojavi pomanjkanje energije in volje. Pomembno je spremljati pacientovo počutje in simptome ter opazovati morebitna tveganja za samomorilne misli. Prav tako se medicinska sestra osredotoča na vzpostavljanje rednih vzorcev spanja in prehranjevanja, saj so ti pogosto porušeni. Vloga zdravstvenih delavcev vključuje tudi edukacijo pacienta in njegovih bližnjih o bolezni, podporo pri zdravljenju z zdravili ter krepitev zaupanja in sodelovanja pri zdravljenju. Namen raziskave je proučiti vlogo zdravstvene nege pacienta z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Cilji raziskave so opisati značilnosti bipolarne motnje – depresivne epizode glede na potek bolezni, predstaviti zdravljenje te motnje in učinek medikamentozne terapije, predstaviti značilnosti posamezne temeljne življenjske aktivnosti pri pacientu z bipolarno motnjo – depresivno epizodo ter ugotoviti pomen in vlogo zdravstvene nege pri pacientu s to motnjo. Metode: V raziskavi sta uporabljena kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester/zdravstvenikov, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z bipolarno motnjo – depresivno epizodo. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku. Rezultati: Raziskava je pokazala, da medicinske sestre najpogosteje opisujejo depresivno epizodo bipolarne motnje kot obdobje globoke žalosti, izgube zanimanja za dejavnosti, utrujenosti in občutka brezupa. Zdravljenje običajno vključuje kombinacijo stabilizatorjev razpoloženja, antidepresivov in psihoterapije, ob tem pa so pomembne nefarmakološke oblike podpore, kot so terapevtske dejavnosti in svetovanje. Pri temeljnih življenjskih aktivnostih so značilne težave s spanjem, hranjenjem, osebno nego in ohranjanjem socialnih stikov. Zdravstvena nega ima pri obravnavi teh pacientov pomembno vlogo, saj medicinske sestre spremljajo simptome, podpirajo pacienta pri vsakodnevnih dejavnostih, prepoznavajo poslabšanja stanja in nudijo čustveno podporo. Razprava: Vloga medicinskih sester je zelo pomembna pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo v depresivni epizodi. Zdravljenje mora biti celostno ter mora vsebovati farmakološke in nefarmakološke pristope, pri čemer je pomembno zgodnje prepoznavanje simptomov, kot so utrujenost, motnje spanja in občutek brezupa. Medicinske sestre igrajo osrednjo vlogo pri spremljanju stanja pacienta in prilagajanju nege glede na posameznikove potrebe, saj so pogosto prve, ki zaznajo poslabšanja. Prav tako je bistvena vloga podpore s strani svojcev in zdravstvenih delavcev, saj so pacienti v depresivni epizodi nagnjeni k osamljenosti in težavam pri vsakodnevnih dejavnostih. Individualiziran pristop k zdravstveni negi, ki vključuje tako pacienta kot njegove svojce, je pomemben za uspešno obvladovanje bolezni. Sodelovanje različnih strok in stalno izobraževanje zdravstvenega osebja ostajata osnovna dejavnika za izboljšanje kakovosti življenja teh pacientov.
Ključne besede: zdravstvena nega, pacient, bipolarna motnja, depresivna epizoda, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1011,79 KB)

4.
VKLJUČENOST PACIENTA Z OSTEOPOROZO V CELOSTNO OBRAVNAVO
Jan Golob, 2024, diplomsko delo

Opis: Osteoporoza je metabolna kostna bolezen, ki se odraza v zmanjsanju kostne jakosti in mase, kar povecuje tveganje za zlome. Samo na Slovenskem na letni ravni zabelezimo skoraj 17.000 osteoporoznih zlomov. Problem osteoporoze je, da se prvi znaki te obicajno pojavijo sele ob zlomu kosti, kar otezuje zgodnjo diagnozo - bolezen zato imenujemo tudi tiha bolezen. Namen raziskave je bil raziskati vkljucenost pacienta z osteoporozo v celostno obravnavo, cilji pa so bili, da ugotovimo, v koliksni meri pacienti z osteoporozo vedo, kaj vkljucuje celostna obravnava pacienta z osteoporozo, in kako je pacient z osteoporozo obravnavan po postavitvi diagnoze. Hkrati pa smo zeleli v ciljih raziskati, v koliksni meri je pacient z osteoporozo delezen celostne obravnave, in ugotoviti pomanjkljivosti pri obravnavi pacienta z osteoporozo.
Ključne besede: Pacient, osteoporoza, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 182; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
PERIOPERATIVNA OBRAVNAVA PACIENTA Z ZDRSOM MEDVRETENČNE PLOŠČICE
Marjeta Vrhovec, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Hrbtenica je sestavljena iz številnih med seboj povezanih delov, ki se po celotni dolžini združujejo, s čimer daje telesu oporo. Med vsemi deli se nahajajo medvretenčne ploščice, ki imajo funkcijo blažilcev med posameznimi kostmi. Diske obdaja močno vezivno tkivo, imenovano hrustančevina. Zdrs medvretenčne ploščice lahko prištevamo k degenerativnim spremembam hrbtenice. Medvretenčna ploščica se pri zdrsu stanjša, prostor med vretencema se zoži, vezi pa postanejo ohlapnejše. Tako postane hrbtenica v tem predelu nestabilna. V veliko primerih pride do operativnega zdravljenja zdrsa medvretenčne ploščice in perioperativne obravnave pacienta. Namen raziskave je preučiti perioperativno obravnavo pacienta z zdrsom medvretenčne ploščice. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Scholar, PubMed ter SpringerLink smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah raziskovanja smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke pa v kode. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest oseb izven zdravstvenih ustanov, ki so imele opravljen operativni poseg na medvretenčni ploščici. Ugotovili smo, da ima večina intervjuvancev enake težave in izkušnje ter da so večinoma seznanjeni s perioperativno obravnavo. Razprava: Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Večina je podala enake odgovore oziroma delila podobne izkušnje. Vsi so imeli podobne znake zdrsa medvretenčne ploščice, medicinsko osebje pa jih je podučilo o poteku in okrevanju po operaciji. Nekaterim sta bolezen in operativni poseg spremenila življenje na bolje, nekateri pa še vedno čutijo bolečine v hrbtenici.
Ključne besede: hrbtenica, bolečina, pacient, perioperativa, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 178; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

6.
VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI TRANSPLANTACIJI LEDVICE
Sara Gajšek, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri transplantaciji ledvice je ključna za uspešno okrevanje pacienta. Med njene naloge spada zdravstvena nega, izobraževanje pacienta in njegovih svojcev o pravilnem jemanju zdravil ter prepoznavanje znakov zapletov in pomembnosti zdravega življenjskega sloga. Sodeluje z interdisciplinarnim zdravstvenim timom ter nudi psihosocialno podporo pacientu in svojcem. Celostni pristop medicinske sestre zagotavlja optimalno nego in dolgoročno uspešnost transplantacije. Namen raziskave je opredeliti vlogo medicinske sestre pri transplantaciji ledvice. Cilji raziskave so raziskati vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo ledvice, raziskati zdravstvenovzgojne vsebine, ki jih medicinska sestra predstavi pacientu pri transplantaciji ledvice, in raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu po transplantaciji ledvice. Metode: V raziskavi je uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z odpovedjo ledvic, ki čakajo na transplantacijo ledvice ali pa so transplantacijo že imeli. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku. Rezultati: Rezultati so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri pripravi bolnika na transplantacijo ledvice. Pacienta je treba pripraviti fizično in psihično, vendar vsaka intervjuvanka uporabi drugačen pristop. Večina intervjuvank pacienta pripravi individualno. Nekatere vključijo v proces svojce, druge pa za dovoljenje prosijo pacienta. Del priprave je tudi zdravstvenovzgojno izobraževanje, ki ga izvede diplomirana medicinska sestra. Vse intervjuvanke svoje paciente poučijo o imunosupresivnih zdravilih, ki so nekaj novega v življenju pacientov in jih bodo morali jemati vse do svoje smrti. Za boljše rezultate je pomembna komunikacija med pacientom in diplomirano medicinsko sestro. Po transplantaciji ledvice medicinska sestra spremlja pacientovo stanje, ki se ob zapletih lahko hitro poslabša. Diplomirana medicinska sestra ima dovolj veščin in znanja za ukrepanje ob takšnih dogodkih. Razprava: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri transplantaciji ledvice, saj je vključena v vse faze tega zahtevnega procesa: od priprave pacienta in izobraževanja do intenzivne pooperativne zdravstvene nege in dolgotrajne podpore. Njena vloga vpliva tudi na kakovost življenja pacienta po transplantaciji. Bolje kot pripravi pacienta na transplantacijo in okrevanje, manj bo imel težav. Ta proces je za pacienta naporen in potrebuje veliko podpore od medicinske sestre in svojcev. Medicinska sestra je pacientu na voljo tudi za pogovor in vprašanja. Njeno delo mora biti empatično, profesionalno in natančno.
Ključne besede: medicinska sestra, ledvica, transplantacija, pacient.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (515,71 KB)

7.
ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO POŠKODBI GLAVE
Laura Fink, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Poškodbe glave so svetovni javnozdravstveni problem in predstavljajo enega glavnih vzrokov trajne invalidnosti in umrljivosti. Preventivni ukrepi, kot so zakonodaja o varnostnih pasovih v avtomobilih, vožnji pod vplivom alkohola ter varnosti pri delu, so prispevali k zmanjšanju števila primerov. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov s poškodbo glave, od začetne oskrbe do odpusta po končani rehabilitaciji. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta po poškodbi glave. Metoda: V raziskavo smo vključili šest izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo najmanj 1 leto delovnih izkušenj s pacienti po poškodbi glave. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali. Rezultati: Intervjuvani izvajalci zdravstvene nege se na svojem delovnem mestu srečujejo z različnimi poškodbami glave. Poznajo potencialne zaplete po poškodbi, pravilno ocenjujejo zavest in znajo opredeliti znake povišanega intrakranialnega tlaka. Prav tako so seznanjeni s posledicami, ki jih pusti poškodba glave pri pacientu. Razprava: Intervjuvanci imajo primerno znanje za oskrbo pacientov po poškodbi glave in pravilno ocenjujejo zavest pri poškodovancu. Kljub temu smo zaznali pri njihovem znanju nekaj pomanjkljivosti, zato menimo, da bi ga bilo treba obnavljati in širiti, kar bi prispevalo k še kakovostnejši zdravstveni negi.
Ključne besede: poškodba glave, GCS, intrakranialni tlak, pacient, izvajalec zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 272; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

8.
CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S KRVNIM OBOLENJEM
Jožica Lamovšek, 2024, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Za pacienta s krvnim obolenjem sta bolezen in zdravljenje težka in naporna ter vplivata na fizično, psihično, socialno in duhovno zdravje. Zato je ključno, da je zdravstvena obravnava pacienta s krvnim obolenjem celostna in da so v obravnavo vključeni različni strokovnjaki. S takim pristopom pripomoremo k boljšemu zdravljenju in večji kakovosti pacientovega življenja. Namen raziskave je bil raziskati celostno obravnavo pacienta s krvnim obolenjem. Metoda: Podatke za raziskavo smo zbrali s kvalitativnim raziskovalnim pristopom in deskriptivno metodo dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov je bila izdelana predloga za polstrukturiran intervju. Vzorec je bil namenski in je zajemal šest medicinski sester, ki imajo več kot pet let delovnih izkušenj na področju dela s pacienti s krvnimi obolenji. Rezultati: Ugotovili smo, da obravnava pacienta s krvnim obolenjem poteka celostno in vključuje zdravnike, medicinske sestre, dietetika, psihologa, fizioterapevta, socialno službo in duhovnika. Tim strokovnjakov obravnava pacienta individualno in se vključuje sistematično ter kadar se pokaže potreba po obravnavi. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri zdravstveni negi in zdravstveni vzgoji pacienta. Pacienti se spopadajo tudi z depresijo, anksioznostjo in socialno izoliranostjo in potrebujejo obravnavo drugih služb pri življenjskih aktivnostih samooskrbe, gibanja, prehrane in izražanja čustev. Razprava: Ugotovili smo, da so vsa področja celostne obravnave za pacienta pomembna, zato je vključevanje, sodelovanje in komuniciranje med člani strokovnega tima pomembno za kakovostno obravnavo pacienta. V nadaljevanju bi bilo smiselno raziskati vsako področje celostne obravnave posebej in v raziskavo vključiti tudi paciente, da bi pridobili še njihov pogled.
Ključne besede: krvna obolenja, medicinska sestra, celostna obravnava pacienta, pacient
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 175; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

9.
Zdravstvena nega pacienta s traheostomo
Lara Štrus, 2024, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Traheostoma je dihalna stoma, ki je narejena kirurško kot odprtina v vratu in vodi direktno v sapnik. Vstavljena trahealna kanila zagotavlja, da je operativna odprtina prosta, pri čemer je pacientu omogočeno dihanje. Traheotomija je lahko začasna ali trajna vzpostavitev dihalne poti, izvede pa se lahko načrtovano ali urgentno. V obeh primerih ima medicinska sestra pomembno vlogo, saj mora pacienta ustrezno psihično in fizično pripraviti na poseg. Skozi celotno obravnavo moramo biti do pacienta profesionalni, empatični, strokovni, ga obravnavati individualno in holistično. V oporo moramo biti tudi svojcem, ki jim tako kot pacientu nudimo psihično podporo, jih informiramo, educiramo, poučimo in naučimo o ustrezni oskrbi in negi traheostome. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta s traheostomo. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje znanstvene oziroma strokovne literature ter mednarodnih podatkovnih baz Cobiss, Google Scholar, Medline, Chinal in PubMed smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev smo razvrstili v tabele, podatke pa v posamezne kode in jih interpretirali. Rezultati: V raziskavi so sodelovali zdravstveni delavci, ki imajo minimalno eno leto in pol delovnih izkušenj. Ugotovili smo, da poznajo možne zaplete pri pacientu s traheostomo, možne indikacije za izvedbo elektivne in urgentne traheostome, prav tako pa poznajo pomen inhalacij pri pacientu s traheostomo. Poznajo tudi potek in način izvedbe intervencije aspiracije pri pacientu s traheostomo. Razprava: Intervjuvanci imajo ustrezno znanje za kakovostno obravnavo pacienta s traheostomo, obenem pa poznajo tudi možne zaplete, ki se lahko pri tem pojavijo. Hkrati pa moramo izpostaviti, da njihovo znanje ni popolno, zato ugotavljamo, da morajo svoje znanje ustrezno obnavljati.
Ključne besede: traheostoma, pacient, dihala, trahealna kanila, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2024; Ogledov: 606; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

10.
VODENJE STAREJŠEGA PACIENTA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJO V REFERENČNI AMBULANTI
Sebastian Sever, 2024, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: V svetovnem merilu je visok krvni tlak za kajenjem in podhranjenostjo na tretjem mestu med dejavniki, ki škodujejo zdravju ter povzročajo obolenja in smrt. Visok krvni tlak najpogosteje ugotovimo v srednjem življenjskem obdobju, s starostjo pa pogostnost hipertenzije narašča. Diplomirana medicinska sestra igra v ambulantah družinske medicine pomembno vlogo pri presejanju ljudi zaradi ugotavljanja visokega krvnega tlaka. Namen diplomske naloge je bil preučiti potek vodenja starejšega pacienta z arterijsko hipertenzijo v referenčni ambulanti. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 81 anketirancev (36 moških in 45 žensk), starejših od 65 let. Za pridobivanje sekundarnih virov podatkov smo uporabili pregled domače in tuje literature ter bibliografskih baz podatkov (PubMed in Cobiss). Rezultati: Ugotovili smo, da je kot dejavnik tveganja za visok krvni tlak večina anketirancev izpostavila stres, sledita starost in dednost (61). Ostali dejavniki vključujejo dodajanje soli v prehrano, uživanje mastne hrane, prekomerna telesna teža, pomanjkanje telesne dejavnosti, pitje alkoholnih pijač in spol. Pri spremljajočih boleznih, povezanih z visokim krvnim tlakom, anketiranci izpostavljajo kot najpogostejši srčni infarkt, možgansko kap, okvare ožilja, okvare ledvic, okvare vida. 34 oseb ni navedlo nobenih težav. Večina pacientov se na pregled v referenčno ambulanto naroči prek medicinske sestre (72 od 81), le 9 se jih je naročilo samostojno, pri čemer nihče ni prejel pisnega vabila. Glede kontrole krvnega tlaka se 21 oseb odloči za pregled vsake 3 mesece, 39 vsakih 6 mesecev, 8 vsakih 9 mesecev in 14 enkrat letno. Pacienti redno spremljajo krvni tlak, pri čemer 9 oseb to počne večkrat dnevno, 20 enkrat dnevno, 30 enkrat tedensko, 17 enkrat mesečno, medtem ko jih 5 sploh ne kontrolira. Anketiranci so podali različne odgovore glede kontrole visokega krvnega tlaka, in sicer vključujejo 130/80 (1), 150/95 (51) in 180/100 (35), pri čemer nobeden od njih ni obkrožil vrednosti 120/80 kot visokega krvnega tlaka. Glavni simptom ob povišanem tlaku je glavobol (76), sledi pospešen utrip srca (36), krvavitev iz nosu (15), bolečine v sklepih (7) ter prebavne težave (4). Ugotovili smo, da 58 anketirancev redno jemlje terapijo, medtem ko 15 to zanika. Anketiranci navajajo, da informacije o visokem krvnem tlaku pridobivajo od medicinske sestre. Večina je zadovoljna z delom medicinske sestre (40 zadovoljenih, 41 zelo zadovoljnih), in večina anketirancev ocenjuje medicinsko sestro kot pomembno ali zelo pomembno pri obravnavi starejšega pacienta z visokim krvnim tlakom. Razprava: Analiza dejavnikov tveganja in obravnava visokega krvnega tlaka v referenčni ambulanti osvetljuje kompleksnost problema visokega krvnega tlaka ter vpliv dejavnikov tveganja na njegov razvoj in vzorce v obravnavi pacientov v referenčni ambulanti. Metode presejanja nam omogočajo, da pravočasno prepoznamo starejše osebe z visokim krvnim tlakom in na ta način izboljšamo v takojšnje vključevanje oseb v zdravljenje. Medicinska sestra odigra v obravnavi starejšega pacienta pomembno vlogo in je nepogrešljiv član tima ambulante družinske medicine. Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Ključne besede: Ključne besede: visok krvni tlak, starejši pacient, referenčna ambulanta, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 08.05.2024; Ogledov: 635; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh